Pa sem po tednu dni spet v naši prelepi deželici :)
Kakooo koristno je, da gre človek malce na tuje.
Vsi, ki ne čepite le za domačim ognjiščem že veste, kaj imam v mislih, kajne.
Torej - sem doma, oborožena s svežimi vtisi in več kot 1300 fotkami. Prinesla sem najmanj 30 kg literature v obliki katalogov ter točno 3 nove knjige.
Lepo pozdravljeni, dragi zvesti bralci!
nedelja, 31. januar 2010
nedelja, 24. januar 2010
sobota, 23. januar 2010
Kredarica - gor, dol, gor, dol
Zadnjič, ko sem šla na Kanjavec, sem premišljevala, da bom peljala mamo Slavko pod Triglav. Bila je seveda takoj za akcijo. Domenjeni sva bili, da startava včeraj - navsezgodaj zjutraj. A načrte nama je prekrižal spetni pogled na Kredarico. Sneži! Ob desetih sem spet pokukala tja gor - mrežna kamera kaže Sonce :)
No, ob enajstih sva že v Krmi. Mami Slavki nataknem dereze, da je korak varen. Dik vleče, priganja.
Narava obdarja, nama se zato nikamor ne mudi ...
Uživamo ...
Ko se sonce skrije in pribije veter, se začne borba.
A mama Slavka je Junakinja in premaga zadnjo vetrovno strmino!
Dik ugleda vetrnice prvi :)
Ura je pet.
Meteorologa postrežeta z dišečim zeliščnim čajem, čez pol ure na glavo nataknem čelko in z Dikom odbrziva v dolino. Ob sedmih pokličem na Kredarico in poročam, da sva v avtu.
Mama Slavka se po slatnem ričetu odpravi na počitek.
Danes vstanem ob treh, čez eno uro sva z Dikom na parkirišču v Krmi.
Potem pa v tekaškem koraku spet do Kredarice.
Tam sva ob 7:20, malce pred sončnim vzhodom.
Mama Slavka nama maha skozi okno :)
Sledijo trenutki, zaradi katerih je vredno 2514 metrov nad morjem prespati ali pa tja dovolj zgodaj prisopihati ...
Ob pol devetih pa proti meglenemu morju ...
To sva vriskali!!!
Dan je popoln, brez oblačka. A sva soglasni, da je pestrejše vremensko dogajanje bolj zanimivo.
Zadnji sončni žarki ...
potem pa brrr zima!!!!!
Naštejeva 56 avtomobilov!!!
Ja, Kredarica je čisto oblegana. Z razlogom :)
No, ob enajstih sva že v Krmi. Mami Slavki nataknem dereze, da je korak varen. Dik vleče, priganja.
Narava obdarja, nama se zato nikamor ne mudi ...
Uživamo ...
Ko se sonce skrije in pribije veter, se začne borba.
A mama Slavka je Junakinja in premaga zadnjo vetrovno strmino!
Dik ugleda vetrnice prvi :)
Ura je pet.
Meteorologa postrežeta z dišečim zeliščnim čajem, čez pol ure na glavo nataknem čelko in z Dikom odbrziva v dolino. Ob sedmih pokličem na Kredarico in poročam, da sva v avtu.
Mama Slavka se po slatnem ričetu odpravi na počitek.
Danes vstanem ob treh, čez eno uro sva z Dikom na parkirišču v Krmi.
Potem pa v tekaškem koraku spet do Kredarice.
Tam sva ob 7:20, malce pred sončnim vzhodom.
Mama Slavka nama maha skozi okno :)
Sledijo trenutki, zaradi katerih je vredno 2514 metrov nad morjem prespati ali pa tja dovolj zgodaj prisopihati ...
Ob pol devetih pa proti meglenemu morju ...
To sva vriskali!!!
Jaz
Dan je popoln, brez oblačka. A sva soglasni, da je pestrejše vremensko dogajanje bolj zanimivo.
Zadnji sončni žarki ...
potem pa brrr zima!!!!!
Naštejeva 56 avtomobilov!!!
Ja, Kredarica je čisto oblegana. Z razlogom :)