torek, 31. avgust 2010
Po dežju ...
Hribi so pobeljeni ...
V nedeljo sem v želji po lepem sončnem zahodu tekla na Roblek, pa je bilo oblačno.
Včeraj sem se odpravila v bližnjo Grofijo.
Danes zjutraj termometer kaže 4 stopinje. Pogled skozi okno ob sedmih ...
Pa še ena sončna izpred enega tedna ...
nedelja, 29. avgust 2010
Le maraton pod Mont Blancom
Ja, dragi spremljevalci moje športne poti, lahko bi bilo drugače. A vmes je veeeliko če-jev.
Dež je čakal vse do štarta, a takrat se je ulilo. Z različno jakostjo je padalo z neba vse do konca mojega nočnega teka. To se je zgodilo ob treh zjutraj, ko sem s tremi Danci - "Janom", "Petrom" in "Tomažem", prispela nazaj v Chamonix. Verjetno smo bili edini, ki se nismo iz kraja Saint Gervais pustili pripeljati z avtobusom. Šli smo nazaj po isti poti, po kateri smo sopihali v množici 2300 tekačev.
Zakaj nisem na kontrolni točki čakala na organizatorjev prevoz?
Bilo je takole ...
Sprva sploh ne dojamem, kaj se dogaja. V mestu sprašujem za smer, najprej sledim eni skupini tekačev, nato drugi in končno pristanem v telovadnici. Sama sebi dopovedujem, da ne želim počivat in vedno znova sprašujem, kaj je narobe. Nič ne razumem. Končno naletim na angleško govoreče bitje, ki pove, da je tekma zaradi slabih razmer prekinjena.
Vse bolj me zebe, jasno, saj sem premočena do kože. Oblečem suh pulover, a ko znova nataknem mokro jakno, vem, da se bom prehladila. Zato se odpravim v dež, čez hrib v Chamonix.
Ravno, ko se z Danci ob 3:00 poslavljamo, vsi dobimo sporočila. Organizator obvešča, da nas ob 6:30 čaka avtobus, ki bo peljal v Courmayeur, kjer bomo tekmo nadaljevali. Takoj smo soglasni, da smo zaključili - svoj 42-km dolg maraton. Seveda, saj smo vsi premočeni in premraženi.
Sedaj doma, ko lepo sedim "na toplem", mi je takooo žal, a ...
Raje pravi, da me bo na UTMB peljal spet drugo leto :)
Oooo, to bom pridno trenirala, pa tudi težav z nohti takrat ne bom imela več. A prov?
Pa lepo vreme bom naročila :)
HVALA hvala vsem, ki ste bili v mislih z mano!!!
Povem vam, na blatni progi med dežnimi kapljicami ni bilo lahko ...
A slikce, ki jih nalagam, so moj francoski jagodni izbor!
Dež je čakal vse do štarta, a takrat se je ulilo. Z različno jakostjo je padalo z neba vse do konca mojega nočnega teka. To se je zgodilo ob treh zjutraj, ko sem s tremi Danci - "Janom", "Petrom" in "Tomažem", prispela nazaj v Chamonix. Verjetno smo bili edini, ki se nismo iz kraja Saint Gervais pustili pripeljati z avtobusom. Šli smo nazaj po isti poti, po kateri smo sopihali v množici 2300 tekačev.
Zakaj nisem na kontrolni točki čakala na organizatorjev prevoz?
Bilo je takole ...
Sprva sploh ne dojamem, kaj se dogaja. V mestu sprašujem za smer, najprej sledim eni skupini tekačev, nato drugi in končno pristanem v telovadnici. Sama sebi dopovedujem, da ne želim počivat in vedno znova sprašujem, kaj je narobe. Nič ne razumem. Končno naletim na angleško govoreče bitje, ki pove, da je tekma zaradi slabih razmer prekinjena.
Vse bolj me zebe, jasno, saj sem premočena do kože. Oblečem suh pulover, a ko znova nataknem mokro jakno, vem, da se bom prehladila. Zato se odpravim v dež, čez hrib v Chamonix.
Ravno, ko se z Danci ob 3:00 poslavljamo, vsi dobimo sporočila. Organizator obvešča, da nas ob 6:30 čaka avtobus, ki bo peljal v Courmayeur, kjer bomo tekmo nadaljevali. Takoj smo soglasni, da smo zaključili - svoj 42-km dolg maraton. Seveda, saj smo vsi premočeni in premraženi.
Sedaj doma, ko lepo sedim "na toplem", mi je takooo žal, a ...
Raje pravi, da me bo na UTMB peljal spet drugo leto :)
Oooo, to bom pridno trenirala, pa tudi težav z nohti takrat ne bom imela več. A prov?
Pa lepo vreme bom naročila :)
HVALA hvala vsem, ki ste bili v mislih z mano!!!
Povem vam, na blatni progi med dežnimi kapljicami ni bilo lahko ...
A slikce, ki jih nalagam, so moj francoski jagodni izbor!