Naše uporabne zasaditve

Letos smo imeli prvič na vzhodni strani hiše le uporabne rastline. Povod za to je bil naročeni članek za Delo&dom. Morda se spomnite Pie, kako je pozirala med dišavnicami in zelišči.

No, rastline so bile vse poletje vedno pri roki in "zlata vredne".

Citronko sem trgala in trgala, a k sreči je rasla in rasla :)

Tale slika je nastala pred tednom dni.

Posočila sem tudi veliko pehtrana.

Edino stevijo sem le zalivala in se jezila nanjo, saj je bila vedno žejna.
Pri nas enostavno nismo vajeni sladkati, tako da je drugo leto ne bom vključila v uporabno zasaditev.

Tudi azteško sladilo je bilo le za okras ...

do sedaj, ko se je lepo obarvalo.

Peteršilj je zakon!

Postal je prava cvetoča rožica!

Tudi tole je zanimiva uporabna kombinacija. Spomladi ...

in sedaj.

Vzhodni balkon simpatično prerašča divja trta, ki očara z različnimi toni.

Pri roki mora biti vedno tudi kakšna deteljica.

Pred dnevi smo v rastlinjak pospravili tudi lovor. Še sedaj mi je žal, da sem ga lani pustila na prostem. Spomladi sem si morala omisliti novega.

Ohranimo abesinsko gladiolo!

Med brskanjem po slikah sem naletela na mojo omamno dehtečo ljubico. Enkrat sem o njej zapisala tole:

Abesinska gladiola Gladiolus callianthus nas očara z lepimi cvetovi, ki izredno prijetno dehtijo. Spomladi v manjši lonec posadimo stebelne gomolje, iz katerih se hitro razvijejo dober meter visoka cvetna stebla. Na njih se v rahlem klasastem socvetju postopoma odpre do deset cvetov.

Jeseni z zalivanjem prenehamo in lonec pred zimo pospravimo na temno mesto, kjer temperatura ne pade pod 0 °C.

Spomladi zgodbo ponovimo, za začetek gomolje presadimo v svežo zemljo.

Ko praznujemo

Vreme skrbi za dobro delovno vzdušje in me ne vleče v hribe. Šla pa sem v Radovljico.

Na vrt prijateljev sem pripeljala mačehe. Poletne rožice se poslavljajo.

V vrtu vse v najlepšem redu, le ta preseneta plesen se je spet pojavila ...

Krompirjeve počitnice

Z Rajetom jih preživljava sama.
Lani je bila Pia še doma ...

Letos je po svoje odfrčala tudi ona. In prav je tako :)

Kivimanija

Spomnim se, da smo kot študentje kivi morali imenovati aktinidija. A ime se očitno ni prijelo.
Po mojih neuspešnih poskusih z različnimi sadnimi vrstami, sem ugotovila, da je ta rastlina čudovita, saj ne zboli. Kivija sta nam skoraj prerasla hišo, saj smo ju pridno zalivali, potem pa je bilo lansko pomlad veselja konec. Zmrzal!?
Imamo še dve rastlini neuničljivega bavarskega kivija, ki raaaasteta, veselo kot le kaj. Odkar obvladamo obrezovanje, tudi rodita :)
Včeraj mi je mama Slavka prinesla plodove rdečega weikija. Jupi, v rodnost se je spravil že v tretjem letu!

Zadnjič, ko smo urejali vrt v Radovljici, pa sem z odprtimi usti občudovala tri obložene Kendove kivije ...