petek, 24. avgust 2007

Po toči na zelenjavnem vrtu

Ste zjutraj v Svetovalnem servisu na 1. programu prisluhnili Ivanki Polanec in njeni gostji Miši Pušenjak?
Po oddaji sta se oglasili pri nas. Mišo sem prosila za nasvet, kako ukrepamo po toči na zelenjavnem vrtu.


Iz Ptuja sem prejela tole pismo:

NEURJE SE JE ZNESLO TUDI NA NAŠIH VRTOVIH

Letos nam vreme resnično nudi veliko snovi za pogovor. Temperatura je skakala do najvišjih, rekordnih številk, ponekod pa je težko pričakovani dež spremljala toča, ki je na vrtninah naredila ogromno škode.

Ko pade toča, se mnogi z žalostjo ozirajo po poškodovanih rastlinah in se sprašujejo, kako bi rastlinam pomagali. Mogoče vam bo kateri izmed mojih nasvetov prišel prav.

Pred vsakim ukrepanjem počakamo vsaj dva ali tri dni, da vidimo resnične učinke neurja. Prva dva dni pogosto katastrofa zgleda veliko huje, kakor je v resnici. Če ste na vrtu do upoštevamo pravila gnojenja in smo predvsem pri uporabi dušikovih gnojil zmerni, , potem imajo rastline več možnosti, da si opomorejo.

Po dveh do treh dneh si ogledamo rastline in razmislimo, katere bomo reševali, katere pa bomo zamenjali.

Plodovke, to so paradižnik, paprika in jajčevec poskušamo rešiti. To so namreč rastline, ki imajo veliko življenjske energije, ki jo dobijo od sonca, zato se hitro obrastejo in pričnejo z nova. V tem času imajo že dobro razvit koreninski sistem, ki jim bo pri tem v veliko pomoč. Če bi jih sadili na novo, ne bi dozorele, saj bi morale najprej spet razvijati koreninski sistem, nato zrasti in šele na koncu cveteti in dati plod. Izjema je mogoče samo rogata paprika, za katero je prav gotovo že prepozno, da bi nam dala rdeče plodove za ajvar ali pečenje.

Rastlinam najprej odstranimo vse polomljene ali nalomljene dele: liste in tudi poškodovane plodove, če so že nastavljeni. Ker je neurje spremljal tudi močan dež, so tla okoli rastlin pošteno zabita. V takih tleh se korenine seveda ne morejo razvijati, ravno zdaj pa potrebujejo veliko koreninskih laskov, da bodo črpali hranila za hitro obnovo rastlin. Tudi če imamo tla zastrta, preverimo s prsti, koliko rahla tla so še pod zastirko. Z rahljanjem tal boste naredili več, kakor pa z močnim dognojevanjem. Rahljanje izvedemo previdno, da ne poškodujemo koreninskega sistema.

Obvezno pa rastline zalijemo s pripravki, narejenimi iz alg oz. krepčilnimi pripravki, ki vsebujejo aminokisline. Vprašajte zanje v trgovinah, tam, kjer so dobri strokovnjaki, jih prav gotovo poznajo. Te lahko uporabljamo tako z zalivanjem, kakor s škropljenjem. Te pripravke uporabimo še vsaj enkrat po tednu dni. Te pripravke uporabljamo vedno, kadar so rastline v stresu, tudi kadar jih prizadene spomladi mraz ali poleti prevelika vročina. Uporabimo jih čim prej, po nastanku škode, seveda pa moramo najprej odstraniti vse poškodovane rastlinske dele.

Nato tla okoli rastlin zastremo: z organsko zastirko ali folijo. Med organskimi zastirkami imamo najhitreje in najenostavneje dostopno pokošeno travo z domače zelenice. Pričela se je tudi žetev, predvsem za plodovke je kot zastirka zelo uporabna tudi slama, saj jih prijetno tudi greje.

Na večjih površinah je najpogosteje uporabljena folija. Tudi folijo je ta vihar s toči poškodoval, tla pa so pod folijo tudi zabita. Bolje je poškodovano folijo, ki svoje funkcije ne opravlja več, odstraniti, tla prerahljati, nato pa folijo spet položiti. Ker seveda ne moremo narediti lukenj in skoznje speljati rastlin, jo položimo tokrat tako, da jo položimo z vsake strani rastlin in jo s sponkami spnemo med seboj (sponke so lahko tudi kljukice za perilo.

Še pred uporabo zastirke, rastline pognojimo. Čeprav se na vrtovih izogibamo uporabe mineralnih gnojil, bodo tokrat zelo uporabna, saj se hitro topijo in so takoj na razpolago rastlinam. Vendar pazite, saj preveč gnojila na enem mestu korenine požge. Zato ne pretiravajte. Enostavnejša za uporabo so tekoča gnojila, ki jih danes že dobimo na policah trgovin.

Tla zastremo zato, da močni sončni žarki, ki bodo prav gotovo še posijali, ne bi uničevali zemlje in novih, mladih korenin rastlin. Prav tako bo zemlja dalj časa ostala rahla, da se bodo korenine lahko hitro razraščale. Seveda pa nam bo zastirka prihranila tudi nekaj dela s pletjem plevela.

Tudi kumare in jedilne grmičaste bučke se rade ponovno razrastejo, vendar je včasih bolj uspešno, če jih še enkrat posadimo. Upam, da vrtnarji še imajo nekaj sadik, s katerimi lahko nadomestimo poškodovane. Drugače pa si jih vzgojimo sami.

Na vrtu ni priporočljivo uporabljati fitofarmacevtska sredstva. Namesto njih uporabimo mešanico mleka in vode (1:1), v tem primeru pa je še bolje namesto mleka uporabiti kamilični čaj ali čaj žajblja ali timijana.

Zimski česen, ki ne naredi cvetnih stebel, je sedaj že zrel in primeren za puljenje. Iz njegovih listov in poškodovanih strokov (enako velja tudi za čebulo) si lahko tudi pripravimo naravno škropivo, ki ga uporabimo namesto škropiv. 50 gr narezanih strokov ali čebul z listi vred narežemo, namočimo v 1 litru vode v plastičnem sodu. Ne uporabljamo kovinskih posod. Posodo pokrijemo in pustimo, da se tekočina zapeni (okoli7 dni). Ko se preneha peniti, precedimo in z tekočino zalivamo tla okoli rastlin.

Solato kar najhitreje pojemo, med paradižnik pa nasadimo novo. Korenček in peteršilj se bosta obrasla, zato samo prerahljamo tla, da bosta lahko pričela z novim življenjem. Enako velja za blitvo ali mangold. Tako korenček, kakor peteršilj in rdeča peso lahko še enkrat posejemo.

Tudi visok fižol se rad obraste, zanj je izredno pomembno, da sedaj zrahljamo tla. Nizek fižol in grah pa porežemo, korenine pustimo v zemlji in raje posejemo na novo.

Dobro se obraste tudi radič, endivijo pa raje posejte na novo, če je bila že zelo velika. Velika verjetnost je namreč, da bo poškodovana ob obraščanju tudi zacvetela.

Tudi kapusnice se lepo obrastejo, zato ravnamo podobno, kakor pri plodovkah. Seveda pa je včasih delo hitreje opravljeno, če jih ponovno posadimo.

Klimatske spremembe niso več samo daljna prihodnost, ki nas ne bo prizadela. Klimatske spremembe so že tu. Temu primerno se bomo morali prilagoditi. Zelenjadarji imamo predvsem to srečo, da je večina zelenjave kratkega roka, kar pomeni, da lahko hitro posejemo ali presadimo nove rastline.

V jeseni je seveda nekoliko pozno, zato vrt pospravimo, posejemo pa rastline za zeleni podor, ki bodo okrepile našo zemljo, dodale v tla nekaj potrebnega humusa in varovale zemljo pred klimatskimi ujmami. Seveda pa lahko še vedno posejemo in posadimo kar nekaj prezimnih rastlin.

Miša PUŠENJAK

Ni komentarjev:

Objavite komentar