Bliža se čas za počitnice. Kot vse kaže, se bodo začele 1. decembra.
Ko sem šla včeraj zjutraj v Smokuč, sem na Svetem Petru slutila ivje. Vem, kaj to pomeni. Nad sivo kopreno sije sonce!
A najprej delo ... Na ta vrt hodimo že nekaj let. Lastnik postopoma krči panešpljico Cotoneaster, ki prerašča brežine.
Andrej je poskrbel, da ob nalivih ne bo odnašalo zemlje.
Ob dveh me je odneslo zdoma. Vedela sem, da se moram ob petih odpraviti v Ljubljano. Verjetno sem postavila svoj rekord v teku na Roblek. A že nekaj časa tečem brez ure :)
Prvi sončni žarki so me pozdravili na Planinci. Nebo je bilo enkratno ...
Na Robleku - smetana oblačkov je bila res gosto stepena.
Nad Bohinjem so se lesketale čarobne meglice.
Le zakaj se mi je tako mudilo? Obetal se je čudovit sončni zahod!Svetloba se je iz trenutka v trenutek spreminjala.
Še pogled, preden sva se z mojim pasjim spremljevalcem izgubila v gozdu ... 
Spet sem ugotavljala, da so Icebug čevlji zakon - kopljejo v še tako strm breg in omogočajo varen korak ob vratolomnem teku navzdol. Na Planinci so se oblaki že barvali rožnato.
V Dragi pa ...
Pravočasno - ob šestih sem bila v družbi Bernarde, njenega očeta, direktorja in urednice Prešernove družbe ter številnih obiskovalcev. Ob predstavitvi novih vrtnarskih knjig smo preživeli prijeten večer.
Danes se je temperatura spustila na minus 5 stopinj. Zato gremo na teren šele ob desetih.Jutro sem izkoristila za tek. Skrajni čas, da začnem nabirat kondicijo ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar