Ratitovec

Na Ratitovcu sem bila nazadnje 30. julija 1995. leta. Takrat smo se tja gor podali s prijatelji iz Dolenjskih Toplic. Startali smo v Zgornjih Danjah, ki je ležijo 1100 m nad morjem in so naše najvišje strnjeno naselje.

Počitek s čredico majhnih otrok ...

Tokrat, dobrih 12 let kasneje, sva z Rajetom avto pustila v bližini Rovtarice in se podala v hladen zimski dan.

Se še spomnite - januarja lani je gozdove na Zgornjem Gorenjskem prizadel močan snegolom, najhujši po letu 1961. Poškodoval je okoli 100.000 m³ drevja, to je okoli 300.000 dreves.
Posledice so še danes vidne ...

Mogočnim gozdovom na Jelovici narava res ne prizanaša.
V četrtek, 29. junija 2006, se je okoli 17.ure nad planoto razbesnelo močno neurje.

Lokalno je veter dosegal rušilne hitrosti in dobesedno "zbrisal" okoli 150 ha najlepših gozdov na blejski in okoli 30 ha na kranjski strani.

Takle vetrolom pa človeka res prizemlji. Še bolj se zaveš, kako smo živa bitja ranljiva ...

Pot do Ratitovca se je nadaljevala z lepimi pogledi na Julijce.

Prečkala sva planino Pečana.

Od zahoda so se pripodili oblaki ...

Čeprav ima Ratitovec skromno višino, sega nad zgornjo gozdno mejo.

In darilo, zame, Vodnarko - pod Krekovo kočo se svetlikata zamrznjeni mlaki.

Še kratek vzpon na najvišjo vzpetino Ratitovca ...

Altemaver 1678 m

Gladki vrh in koča

Tole sem prebrala na spletnih straneh:
"Razgled z Ratitovca prištevajo med najlepše v slovenskih gorah. Julijce vidimo kot enotno nazobčano gorovje, Karavanke kot dolgo obzidje, ki se v daljavi navezuje še na Grintovce."
Ja, drži kot pribito!

Severna stran Ratitovca je položno pobočje, ki kmalu preide v gozdove Jelovice.

Še nekaj utrinkov ...