Ta hip je v središču pozornosti dehteča brnistra Spartium junceum.
To je grmičevje z značilno metlasto krošnjo in globokimi koreninamj, ki vežejo dušik. Mlajša stebla so zelena in opravljajo naloge listov, ki so majhni in hitro odpadejo. Cvet na krajnih vejah je velik, živorumene barve in močnega vonja. Plod v rjavih strokih dozori jeseni.
Vsako leto znova me očara in začara MAK. Tudi tokrat - turobno turobnemu vremenu navkljub!
V Wikipediji lahko preberemo:"Mak sodi med najstarejše rastline, ki jih uporabljamo. Njegova pradomovina je Azija, razširil se je tudi drugod po svetu. Po domnevah naj bi ga uporabljali že v kameni dobi. Veljal je za simbol plodnosti in bil posvečen boginji Demetri, saj je v eni glavici do 3.000 semen. Bil je tudi simbol spanja, sanj in smrti."
Tu lahko vidite, kje najlepše uspeva navadna rdeča špajka Centranthus ruber.
Sicer pa - v zraku je vonj borovcev. 
Še učna ura Narave iz kombiniranja barv!
V Istri na veliko gradijo. Hiše rastejo kot gobe po dežju. 
Tu so slike v originalni velikosti.
Kolk novega!
OdgovoriIzbrišiRes so nekatere "istrske" fotografije že poznane, a vseeno so vedno dobrodošle.
Kolikokrat sem se to pomlad že vprašala "le kaj bo Ruth letos posadila na svojo teraso in balkon?".
Jaz sem svoje zasaditve včeraj dokončala - z mlečki. Čeprav so trije ledeni že mimo, se vseeno še mal bojim; toplega pa kar noče biti.