Konec počitnic

Ta teden sva bili s Pio v glavnem sami doma. Tako kot že vse počitnice po malo, je vztrajno pripravljala vse potrebno za selitev v Ljubljano. Med zadnje je sodilo mletje žita v moko, kašo in kosmiče, pa nakup in tudi zbiranje gospodinjskih potrebščin pri starih mamah.
Ni kar tako - začeti na svoje pri 15. letih. Z Mihom sta se popoldne odpeljala.

Tu pa je nekaj rezultatov Piine kuharije zadnjega tedna počitnic.

Losos ter omaka iz amaranta, paradižnika, korenčka in paprike.

Pa barvita sladica

In testenine - ja, bližal se je 3atlon. Tokrat s slatno gobovo omako.

Bananin sladoled takole prileze iz ožemalnika sadja ...

Nato ga Pia prelije z vročo marelično marmelado in posuje s sončnicami.

Pirini špageti z omako "pospravljen hladilnik". To pomeni, da uporabiš vse, kar pride pod roke.

Slastno!!!

Kaj je že to bilo? Breskve ...


Opla, tole je pa skuhal Jan. Dan potem, ko je 16 ur plezal v Severni triglavski steni in je komaj držal terilnik v roki. A kljub temu je nastal odličen bazilikin pesto s pinijami.

Še ena dobra jed!
Raje se je potrudil s peko mesne štruce. Zraven pa krompirjev pire s kalčki lucerne.

Ja, jaz se bom tako kot do sedaj pripravljala le zajtrk in večerjo.
Dan pri nas začnemo z zmiksanimi kalčki in sadjem.

Kako je že rekel prejle ob slovesu prijatelj Jožko, ki je prišel na obisk iz Finske?
Heja, ostanite mi zdravi!

Naj se tudi septembra naše življenje drži na smeh ...

Jekleni!!!

Hvala, dragi prijatelji, za vse vzpodbudne misli in seveda vsem, ki ste stali ob progi in navijali!
Pa seveda našim "serviserjem" - Rajetu, Pii in Neži.
3atlon je res poseben dogodek, ki ga bom sedaj vsako leto vztrajno čakala. Bila sem dobro pripravljena, težav ni bilo. Razen vratolomnega padca pod Toscem - hvala sotekmovalcu Boštjanu, ki me je počakal in reševalcem GRS - dobro ste mi spucali kolena, skoraj nič ne boli :)
No, Jan je izumil novo disciplino - 3atlon jeklenih, ki vsbuje tudi plavalni del. V jezeru se je s svojim divjim spustom kar trikrat obrnil. Reševalci na čolnih - z daljnogledi set imeli res vse pod kontrolo! Mokremu sinu je z zamudo uspelo priti do Vodnikove. Ata Jaka se je pri 73. letih kar mučil - na čolnu in kolesu. A kot dober tekač je v cilj pritekel čisto svež.
Rezultati so - a so res pomembni? Kakor za koga! Tu si jih lahko ogledate.
Mislim, da smo zmagovalci prav vsi, ki smo prisopihali do Vodnikove koče.

Jaz sem si po tekmi, namesto žurke ob razglasitvi, privoščila čudovit izlet v višave - mahnila sem jo do Planike in potem še malo naokrog. V gosti megli sem se na melišču namreč izgubila.
Danes sem krepko migala dobrih devet ur. Moje telo je porabilo rekordnih 3344 kcal.
In Rajetova slastna večerja ob soju sveč se je še kako prilegla!

Zjutraj pred startom

Na menjavi kolo - tek

Premočenemu Janu je Raje dal suho majico ...

Ata Jaka

Studorski preval

In na cilju ob Vodnikovi koči

Ata Jaka - spet najstarejši udeleženec

Pia, Neža in naša jeklena

Ti fotki sem našla na spletu.

In po 3atlonu sem kar tekla naprej ...

Ko sem se v megli pod Planiko izgubila in po negotovem tavanju zagledala smer ...

sem jo ubrala navzgor proti Kredarici in nato proti Bohinju.

Pod Toscem sem slikala mesto, kjer mi je med tekmo zmanjkalo tal pod nogami. V ribo sem poletela čez rob poti, se k sreči hitro obrnila in ujela za šope trave. In splezala nazaj.
Sicer ...

Poglejte slikce - so tudi v albumu!