Jekleni!!!

Hvala, dragi prijatelji, za vse vzpodbudne misli in seveda vsem, ki ste stali ob progi in navijali!
Pa seveda našim "serviserjem" - Rajetu, Pii in Neži.
3atlon je res poseben dogodek, ki ga bom sedaj vsako leto vztrajno čakala. Bila sem dobro pripravljena, težav ni bilo. Razen vratolomnega padca pod Toscem - hvala sotekmovalcu Boštjanu, ki me je počakal in reševalcem GRS - dobro ste mi spucali kolena, skoraj nič ne boli :)
No, Jan je izumil novo disciplino - 3atlon jeklenih, ki vsbuje tudi plavalni del. V jezeru se je s svojim divjim spustom kar trikrat obrnil. Reševalci na čolnih - z daljnogledi set imeli res vse pod kontrolo! Mokremu sinu je z zamudo uspelo priti do Vodnikove. Ata Jaka se je pri 73. letih kar mučil - na čolnu in kolesu. A kot dober tekač je v cilj pritekel čisto svež.
Rezultati so - a so res pomembni? Kakor za koga! Tu si jih lahko ogledate.
Mislim, da smo zmagovalci prav vsi, ki smo prisopihali do Vodnikove koče.

Jaz sem si po tekmi, namesto žurke ob razglasitvi, privoščila čudovit izlet v višave - mahnila sem jo do Planike in potem še malo naokrog. V gosti megli sem se na melišču namreč izgubila.
Danes sem krepko migala dobrih devet ur. Moje telo je porabilo rekordnih 3344 kcal.
In Rajetova slastna večerja ob soju sveč se je še kako prilegla!

Zjutraj pred startom

Na menjavi kolo - tek

Premočenemu Janu je Raje dal suho majico ...

Ata Jaka

Studorski preval

In na cilju ob Vodnikovi koči

Ata Jaka - spet najstarejši udeleženec

Pia, Neža in naša jeklena

Ti fotki sem našla na spletu.

In po 3atlonu sem kar tekla naprej ...

Ko sem se v megli pod Planiko izgubila in po negotovem tavanju zagledala smer ...

sem jo ubrala navzgor proti Kredarici in nato proti Bohinju.

Pod Toscem sem slikala mesto, kjer mi je med tekmo zmanjkalo tal pod nogami. V ribo sem poletela čez rob poti, se k sreči hitro obrnila in ujela za šope trave. In splezala nazaj.
Sicer ...

Poglejte slikce - so tudi v albumu!