Pa smo spet dočakali svež sneg. Mi, ki smo lahko doma, smo ga veseli, vse drugače kot vsi, ki ste se morali odpravili na pot.Ptički imajo drugačne skrbi ...
Ali tudi ne - preživeti!!!
V ponedeljek po izjemno napornih dneh nisem imela prav nobenega namena odrinit na turo.Pa je iz Ljubljane prišel Jan in me povabil na Mojstrovko.
No ja, ni mi bilo treba dvakrat rečt. Sploh, ko se je Raje ponudil, da bo namesto mene opravil gospodinjska dela.
V Podvinu je bilo turobno vreme pri minus devetih stopinjah.
Naslednje slikce so nastale na poti proti Kranjski gori ...
"Vršič je neprevozen zaradi snega," nas obveščajo po radiu. Z avtom je šlo do Koče na Gozdu.
Nato pa na smučke - spluženo je do 10. ovinka.
Med vzpenjanjem ...
V dobri uri sva bila na Vršiču.
Nato pa Jan proti svoji grapi ...
jaz sem z derezami v sipkem snegu prečila proti škrbini v Grebencu in se v zadnjih metrih priključila shojeni "avtocesti". 
Pogled na "Plaz"
in proti južnim pobočjem Male in Velike Mojstrovke.
Ooo, kako vesela sem bila, ko sem na grebenu ugledala sina!!!
Šla sem pogledat, od kod je priplezal.
Na prostranem "smučišču" sva srečala tri Dolenjce.
Proti vrhu ...
Na 2332 m
Čas za kosilo - slastni datlji!
Ker je na Mali Mojstrovki zeeeeblo, sva se brez odlašanja spustila v dolino ...
Še nikoli nisem smučala po takem snegu - bil je plavajoč občutek, saj je skorja zaradi sonca popustila.
Jan je bil to zimo prvič na smučeh.
Verjetno veste - vršiška cesta je iz Trente splužena.
Po cesti lahko voziš slalom okrog kolov!
Kolk je snega? Poglej znak!
Za darilo ob norem smukaškem spustu po serpentinah pa še barve poslavljajočega se dneva ...
Doma pa - slastna večerja, za katero je, kot vedno, poskrbel Raje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar