Zjutraj sem imela krizo pri zalivanju. Takoo mi je bilo odveč. To se mi redko zgodi, a ravno danes me je doletelo. Nisem bila najboljše volje. Za povrh sem se brez razloga razjezila na Pio in v takem stanju šla na turo. Prišla sem le do Komne.
Morala sem domov, da sem se moji pridni punci opravičila.
Sedeli sva na terasi, ob solati. Ose so bile tako sitne, da sva se umaknili v hišo.
Nato je šla Pia igrat klavir, jaz pa sem se spet spravila ven, na leseno plažo med rožice. Brala sem časopis, takrat pa ... Panika! Pičila me je osa!!!
Pia je tekla po set za samopomoč, jaz pa sem v kuhinji, ko sem roko držala pod curkom mrzle vode, čakala na reakcijo. Najprej na srbenje, nato na dušenje ... A k sreči, nič od tega.
Še kako živi so spomini na 5. avgust leta 2006!!!
Danes takoj po piku
Eno uro sem ležala na tleh, na terasi, z ledenim obkladkom na roki. Bila sem pod budno Piino kontrolo, po telefonu pa na zvezi z Rajetom in mamo Slavko.
Premišljevala sem, kaj bi lahko bilo, in gledala rožice ...
Bila sem mirna in ravno tako je prišel dež, a nato je padal - "kr ga je dol mogl" ...
Dan se je zaključil umirjeno, ob Piinem igranju ...
in ob dišečem, slastnem kruhu iz pire in kamuta.
Morala bi praznovat!
Preživela sem pik ose - prvi stik z alergeno žuželko po anafilaktičnem šoku, ki sem ga imela doživela tremi leti!!! Torej vse poti na Golnik niso bile "zastonj"!?
Jutri grem spet tja na terapijo ...
Hvala bogu, da se je dobro končalo!
OdgovoriIzbrišiBravo
OdgovoriIzbrišiMeni se bi zdelo grozno da bi bila osa lahko hujša kot 98 km teka okoli Mont Blanca.
Praznujem z vami.
Beba