Nedeljska sladica

Že prvi dan, ko je Raje na Aljaski, preslišim zvonjenje ure. Res, on je najbolj zanesljiva budilka. Ker imam slabe izkušnje z dovško poledenelo cesto, parkiram sredi vasi. Šele četrt čez šesto. A kljub temu sem na zasneženi poti na Babo prva.
Gazim in uživam v lesketanju snega ...
Za vse, ki kaj takega še niste doživeli - to je sila naporno, a nepozabno. Ko sem sama sama in se počutim kot kraljica med neštetimi dragocenimi kristali. Navzdol pa breztežno lebdenje po smetanastem pršiču - čez pobočja, gozd, senožeti in nazadnje po poti.
Ooo, kakšna sladica!
Postregla sem si prvi kos :)