To me pa res ne preseneča.Na Poti sem jedla kot volk. Jasno, precej drugačno hrano kot sem jo vajena.
Kalorije sem očitno kurila kot za stavo in temu primerno veliko potrebovala. Čisto sem se prepustila občutku, in ta je narekoval stalno željo po hrani. Kljub temu, da sem neprestano nekaj nosila v usta, mi je pogosto krulilo po želodcu.
Nisem uživala energetskih ploščic (no, morda ene tri) in gelov (enega - pod prisilo pred plezanjem na Jalovec!). Pojedla pa sem palačink za tri moja življenja in nekaj manj štrudlov. Trikrat sem si privoščila ajdove žgance, pač, kjer se je dalo dobiti nezabeljene. Testenine sem jedla štirikrat - dvakrat so mi dostavili domače. Njami, kako so bile dobre.
Sicer pa so mi zelo teknile tune, če sem le imela priložnost, sem jih jedla vsak dan. Kar tako z roko, ker sem bila brez vilice.
K sreči sem bila pocrkljana tudi s solato, pa z zelenjavo in saaaaaaadjem!!!
Težave s hrano so nastopile v dežju, ko sem jedla malo, premalo. Pod Krnom sem se skušala izognit podhladitvi s čokolado, pa je nisem mogla zaužit, saj se mi je v mrazu nalepila na zobe. Kaj takega!
Sicer pa je tu nekaj slik v dokaz, da mi ni prav nič manjkalo ...
Voda je bila seveda osnova, obogatena z ipotonikom ADHOC
Na Pohorju so me pri napredovanju "ovirale" borovnice.
Uuuf, že prvi dan sem začela s palačinkami!
Drugi dan so bili na vrsti slastni žganci.
Pa spet vitaminski dodatek v obliki koroških črnic :)
Palačinke pod Raduho ...
Na poti iz Robanovega kota sem se sladkala s slastnim borovničevim štrudlom.
Na Korošici sem pokukala v skledo. Zanimalo me je, kako v hribih vzhaja kruh.
Na Kamniškem sedlu so me častili z veliko porcijo testenin.
Ata Jaka mi je na Kokrsko sedlo tik pred neurjem prinesel sveže cunje in hrano.
Takole sem si, ravno za kosilo, privoščila maline na Jezerskem.Kaaako se prileže solata, lubenica, svež kruh, štrudl ...
Kaj pa teža karakterja?
OdgovoriIzbrišiHaha, tega pa tehtnica ne pokaže ...
OdgovoriIzbriši