Danes ob pol šestih zjutraj sem imela čisto drugačne načrte, a me je na avtocesti neznana sila potegnila proti Mojstrani.Na tek med snežinke ...
Z Dikijem sva se namenila do Luknje. Prva fotka je z lučko
in druga brez.
Višina snežne odeje je bila za pasje kratke noge kar trd oreh, moj junak je močno zaostajal.
Pa sva obrnila :)
Ejej, kaaakšen užitek!!! Tek po svežem snegu - spominja me na brezkončne puščavske sipine ...
Običajno pozimi poslušam trganje plazov, tokrat so pod težo snega ječala drevesa.
Še pogled do gora, z obljubo, da bom kmalu nazaj.
Tule sem se prav ustavila.Kako je mogoče, da so podrli stoletne tepke???
Joj Ruth .. občudujem vas. Imate pa čudežno regeneracijo, ko potrebujete zgolj 3h spanja na noč (tak občutek dobim iz zapisov tule) :)))
OdgovoriIzbrišiPrav lepo je pogledat fotke skoraj vsak dan ... če žene morem (tako in drugače) v živo! Dajo voljo, vseeno!!
Neža
Ej ga, saj 'mate že čisto ta pravo zimo! Naše Pohorje je tudi dobilo belo kapico :)
OdgovoriIzbrišiLp