sobota, 20. november 2010

Kakoo se mata rada!

Za tri dni sta nam Jan in Neža v varstvo zaupala "malega" Frančka. Prejle sta po telefonu preverjala, če je vse v redu. Kako da ne!? Povedali smo, da sta danes z Dikom gazila sneg na Begunjščici :)

Včerajšnji dan je bil pa kar pester. Srečanje očeta in sina je bilo polno čustev. Dik je v trenutku "pocahnal" nekaj vogalov po hiši, ne morem verjet, označil je celo mojo računalniško torbo.
Po čiščenju in prigovarjanju so se strasti umirile. Zvečer sta utrujena od teka po Grofiji takole mrknila.
Franček ob moji nogi ...

Dik 30 cm stran na blazinah. Preden je trdno zaspal je nekaj godrnjal, a sin ga ni več poslušal.

Še dokumentiran spomin na trenutek, ko je Franček v petek stopil skozi vrata. Namesto pozdrava so padle zaušnice.
No, potem je bilo vse v redu, postala sta neločljiva in prijazno igriva.

Ni komentarjev:

Objavite komentar