Dan se je začel kot zadnje čase - s hranjenjem vedno lačnih pernatih kepic.
A nato sem za spremembo naredila zajtrk tudi zame in Rajeta, saj sem sem rabila gorivo za tek :)
Malce prevelik nakaljen kamut, banana, nakaljeni mandlji, skuta; potem sem se spomnila še na ananas ...
Ko je šlo skozi sokovnik, je nastala dišeča, nasmejana kašica.
Pokazalo se je Sonce!
Pa sva jo z razigranim Dikom mahnila na Jamnik. Zadnjič sem tekla 6. novembra in sicer 7 km Grofije.
To zahtevno pot sem leta nazaj, ko sem trenirala za maraton, opravila ene dvakrat na leto. Mimo petih cerkvic!
Mošnje
Dobrava
Kropa - prva
druga
Potem ni druge - zagrizeš v hrib!
V snežnem metežu žal nisva videla cerkvice na Jamniku, pa drugič.
Mimo rojstne hiše mame Slavke na Mišačah ... 
sem po treh urah in pol pritekla v topel dom, kjer me je Raje pričakal z nasmejanim obrazom, toplim objemom in vročo cvetačno juho s kurkumo.Še bom tekla in se pustila razvajat!!!
super, koliko je pa to km?
OdgovoriIzbrišikatere superge pa imate?
meni vse drči in sem si na ta račun enkrat že roko zlomila (takole pozimi :))
Ne vem, koliko km je. V resnici me to nikoli ne zanima. Pri meni štejejo le ure :)
OdgovoriIzbrišiTa hip imam pa čisto obrabljene, stare Inov8 in moram v ponedeljek kupit nove.
Za drseč sneg in led so pa rešitev čevlji Icebug. V takih razmerah jih imam vedno na nogi in so zanesljivi.
Tekaški pozdravček!