Ženska tura na visokih petah

No, kakšni dve uri so bile bolj nizke, sicer pa sedem ur in pol kar visoke :)
Turni smučarji razumete o čem govorim, kajne.
Prav zanima me - boste ugotovili, kje sem se potikala toooliko časa?
Turo moškim odsvetujem, saj sem prepričana, da se bodo hudovali, da se premalo smuča in preveč špancira - a kaj, ko je tudi to takooo lepoo!!!
A povem vam, meni so noge ob spustu od Bogatinskega sedla do Savice skoraj odpadle - dričala sem se brez počitka, no, vmes sem naredila le šest fotk in pojedla kruh s kislo repo in kalčki.

Ooo, to sem hitelahitela in ujela prve sončne žarke tam, kjer sem si zamislila ...

Tu je padla dokončna odločitev za smer - grem po Rajetovem predlogu :)

po pršiču

čez kuclje

mimo mrazišča z merilnimi aparati

pri minus 20 stopinj

Tu je padla naslednja odločitev, ki mi je zeeelo podaljšala turo.

Namesto levo, tako kot poleti, sem greben zagrizla skrajno desno.

A zakaj?

Uff, pa sem varno prilezla na prvi "vrh", ki so mu drugi sledili kot po maslu :)

in zaslužena malica - kuhan kostanj (hvala, mama Slavka!)

Na grebenu sem morala zelo pazit zaradi nenavadnih pojavov ...

Ker je bilo marsikje hudo strmo, sem dala smuči na hrbet.

Takole je puhtelo iz "kraterjev" ...

Kako čudovit greben!!! Vrhove sem osvajala enega za drugim.

Vzorčki

In - ves čas sem občudovala oranžno svetlikanje - morje

ter vršace ...

Potem pa spet smuči na noge in juhej!

Tule sem lahko odlepila pasje pomočnike

in se zapeljala proti dolini.