Rana ura, zlata ura

Ko sem danes prvo ljubiteljico rožic sprejela ob šestih, sem se spomnila na včerajšnje zvonenje v eni izmed vasic med Podbrdom in Knežo. Se mi je zdelo kruto, da takoo zgodaj z donenjem budi domačine. No ja, v naši cerkvi nas z budnico spravljajo pokonci "šele" ob sedmih :)
Sedaj, ko je ura devet, so za mano že tri svetovanja in se lahko zabarikadiram v pisarno. Čaka me pisanje članka in zadnja korekcija knjige.
Včeraj pa smo ponočevali - šele popoldne so se rastlinski mladički iz tropskih krajev pripeljali na naše letališče. In treba se jim je bilo nemudoma posvetit.