Pozitivna energija

V resnici se mi ni sanjalo, kako bo na Trans Sloveniji. Nikoli nisem tekla etapnega teka, nisem vajena druženja s tekači. A bilo je enkratno!!!! Naučila sem se uhhh ... veliko. Spoznala marsikaj :)

 prelepe kotičke Slovenije ...

 bila v varnih rokah izvrstnih organizatorjev,

 med srčnimi športniki

 doživela čarobne jutranje trenutke

 in pogosto s solzami v očeh, od ganjenosti - ob navijanju, v cilju etap ...

tudi ob šopku, ki sem ga dobila povsem nepričakovano, med masažo :)

Reševala sem na pogled nemogoče težave s prsti, z namakanjem v bazični soli (in kopel ponudila tudi drugim ranjencem).

Črpala energijo od Helene, Pie, Maše, Tonija, Denisa, Mojce, vseh mojih pozitivnih spremljevalcev.

Bila ves čas "povezana" z Rajetom.

V res težkih trenutkih, ki so bili dobesedno krvavi (kar se vidi na majici), je bila z mano na cesti Pia. Nikoli ne bi mislila, da moja glasbenica lahko preteče 36 km. In še veselo prepeva zraven ...
Ja, res škoda, da mi telo ni pustilo priti do konca. Očitno nisem rojena za asfaltne teke, kar bom v prihodnje upoštevala!

Občudujem Sonjo, ultraperesno lahko ultrašico, ki je z omrtvičenim prstom premagala vse kilometre. Bravo bravo!!!!

Sedaj sem spet v domači oskrbi, v Rajetovem objemu in ob izvrstni hrani, rožicah ... v pripravljenosti na nove podvige :)

 

Filmček pokaže, kam te tek odnese ...