torek, 27. september 2011

Od Transahariane do Špartatlona ...

Ko sem se odpravljala v Afriko, mi ni bilo čisto nič jasno, kako bo, ko premaguješ razdaljo 270 km. 
Sedaj, ko sem tik pred odhodom v Grčijo vem, kaj me čaka na 246 km. Težko bo, ooo, peklensko težko!
To res ne bo naporno, kajne :)

Sedaj pa še tekaški utrinek iz juga Alžirije.














16 komentarjev:

  1. Držim pesti zate! Trezno glavo in čvrste noge ti želim. :-)

    OdgovoriIzbriši
  2. Srečno Ruth - nevidni podporniki smo z vami.

    Mojca

    OdgovoriIzbriši
  3. ☺ pazi nase in upam, da ti uspe izpolniti svoja pričakovanja. Mislimo nate! Pa tud klinopis sem že spremenila v berljivo varianto ☺ tko da bom res s tabo. Privoščim ti tisto popolno notranjo zmago. SREČNO!!!

    OdgovoriIzbriši
  4. Bomo držali pesti in navijali!

    OdgovoriIzbriši
  5. Srečno, srečno, srečno!
    V mislih bomo s tabo!

    OdgovoriIzbriši
  6. Srečno, Ruth! Pošiljamo dobro energijo!!!

    OdgovoriIzbriši
  7. Še dobro, da tokrat ne smeš met Ipoda, ker me ne bo zraven, da bi tekla za tabo in ti prestavljala na muziko, ko bi se začele predvajati Janove knjige :) kar ne pomeni, da ne tečem pred tabo in te priganjam z mislimi...Go mama! Objem,
    Pia

    OdgovoriIzbriši
  8. Držim pesti in mislim nate

    OdgovoriIzbriši
  9. Tudi jaz ti želim,Ruth, da ti ne zmanjka moči, ki jo nosiš v sebi! Pa saj ti je ne bo - tebi ne! Tudi zame si idol! Zdravo in srečno tekanje ti želim!

    OdgovoriIzbriši
  10. Neverjetna STE - neverjetnoooooo moč (tako fizično kot psihično!) imate! In samo zato, ker berem vaš blog, sem ponosna na Vas! Držim fige in sem z mislimi z vami! Srečno!

    OdgovoriIzbriši