Pred štartom

 Drži, da sem se na Špartatlon pripravljala več mesecev, a tik pred odhodom je bil obup. Do zadnjega trenutka, do ponedeljka zvečer, sem se ukvarjala z vašimi vrtovi in ob osmih zvečer strmela v prazno torbo, ki sem jo morala napolnit. Ko sem približno upala, da sem vse skupaj zmetala na kup, sem se spravila za računalnik in delala do treh zjutraj. A ne dokončala, zato me je nadaljevanje čakalo na trajektu. 

Ob sedmih v torek smo šli na pot ... Bila sem v dobrih rokah!

Spala sem, spala, kadar se je le dalo :)

 V atenski London smo prispeli v četrtek ob treh zjutraj. In tam sem doživela šok. V sobi so spale Korejka, Finka in Danka. In kje je prostor zame?

Stisnila sem se k Danki :)

Finka je tik ob moji glavi neusmiljeno žagala drva, Korejki je ura zvonila ob petih. Koliko sem spala? Ne me vprašat :)

 Čez dan je bilo obveznosti na pretek ...

Potem sva šli z Joli do sosednjega nobel hotela z romantičnim bazenom, kjer naj bi popoldne kakšno uro spala v Rajetovi postelji. Japajada, možgani so delali sto na uro, tako da sem le prijetno poležavala.

 Nisem spregledala obrezovanja

 in enkratnih lantan.

Potem sva z izkušeno Joli pripravili "drop bags" ter se opremili za na štart.

Tekmovalci smo bili dobro razpoloženi.

 Pri kosilu in večerji sem bila v japonski družbi :)

 Pozorno smo prisluhnili pozdravu organizatorjev,

 sledilo je še zadnje snemanje pred štartom ...

 Povej Ruth, kako bo, a bo? JA, seveda BO!