Kako, da se ne naveličam, boste dejali.
StoL je res magnetna čarobna gora. In NAJnajlepša, ko je še brez sledi, ki jo za sabo puščamo njeni občudovalci.
V sredo me je pričakala povsem nedotaknjena. In kot se za mogočno goro spodobi - pripravila mi je sprejem s silovitim vetrom.
Vzpon iz Završnice je bil zahteven, v puhku, ki sem ga gazila, se je pretakala energija. Ta je hitro odtekala, a še siloviteje pritekala. Zanesljivo iz narave, saj hrane nisem potrebovala, spila sem le pol litra paradižnikovega soka.
Podarjeno mi je bilo osem ur prvinskosti ... 
Ni komentarjev:
Objavite komentar