Jaz, moja nočna senca in luna

Kot ste slišali v intervjuju na prvem programu - me tri smo šle na dooolg tek. 

Joli voščit za rojstni dan. 

Začele smo malo pred pol deveto zvečer in se po okroglih desetih urah ob sedmih zjutraj objele s prijateljico.

Pot je bila čarobna ...

 Kropa

 Jamnik

 

 

 Noge so nas nesle proti Dražgošam in Železnikom.

 

Tekla sem lahko brez čelne lučke, saj je luna svetila na vso moč. 

Strahcev ni bilo. Očitno so vsi spali.

 

 

 

 

 Skozi vetrovno, ledeno hladno noč cilju naproti.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Tminski prijatelji so me nahranili, umili in posadili na vlak. Raje me je doma pocrkljal z vročo zelenjavno juho. Popoldne so me čakali vrtovi ter večerno predavanje.