Ko je več dni zapored klavrno vreme, pridejo še kako prav stare fotke.
V nedeljo sem bila dogovorjena z Milko, da bova sadili, zato sem morala biti doma ob sedmih. Izračunala sem, da mi bo pred tem uspelo ujeti sončni vzhod na Struški. In res, z Dikom sva se sicer malce zgubljala med ruševjem, a kljub temu prispela na greben ob pravem trenutku.
Za povrh sem se ob povratku na Belski planini naužila rožic ... in domače službe nisem zamudila prav veliko :)
Noro, kako mi je aparat približal narcise na pobočju Golice :)
Škoda, da jih ne utegnem pogledat od blizu ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar