Pes je nemalo zbegan.
Vsak dan polno hrupa, tako hitro se vse spreminja; vrata, ki jih je osem let znal sam odpret, ni več, saj jih zazidajo ...
Pojavijo se nova počivališča,
na obisk prihajajo majhni otroci,
spat je treba sredi gradbišča.
Res noro!
A vse skupaj se umirja, zadnji teden sva s kužom spet postala tekača. Sicer na kratke proge, a bolje kot nič!
Ko bodo konec tedna položene ploščice, bo Dik spet dobil svojo posteljo, sedaj spi na pomožnem ležišču.
Nov domek postaja prijazen, dehteče cvetoč in okusen :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar