Včeraj zvečer sem delala v paradižniku in kar naenkrat zaslišala glasbo. Tako nezemeljsko, s tisoč in enim odmevom. Potem sem dojela - igra Pia. A kje?
Ponavadi pridem in se pasem na tvojih fotografijah, ki so prekrasne...tokrat pa moram še nekaj dopisat.
Rada imam tvoj blog. Tale post je čudovit, mislim, da sem ga pogledala že vsaj 3x. Neverjetno, kako znaš pričarati, da človeku postane toplo pri srcu. Ti tvoji mali in veliki trenutki mi prinesejo nasmeh na usta, me opomnijo na tiste male stvari, ki jih mimogrede spregledam in "povedo" kako malo je treba, da je človek srečen.
Hvala ti. In še veliko veselja pri vaših rožicah in rastlincah :).
Veš, zakaj tako radi beremo tvoj blog? Ker se od tebe veliko naučimo, kako uživati v malenkostih!
OdgovoriIzbrišiOK, ultramaraton, hiter skok na Stol in zasebni koncert na travniku ni "malenkost", ampak razumeš, kaj mislim.
Ne pojej vseh paradižnikov, naj ostane še nekaj za nas!
LP
Helena
Ruth,
OdgovoriIzbrišipreproste besede, ki so mi prinesle solze na oči.
Res je, tako malo je pomembno, da si polepšamo dan.
Vse dobro še naprej!
Ponavadi pridem in se pasem na tvojih fotografijah, ki so prekrasne...tokrat pa moram še nekaj dopisat.
OdgovoriIzbrišiRada imam tvoj blog. Tale post je čudovit, mislim, da sem ga pogledala že vsaj 3x. Neverjetno, kako znaš pričarati, da človeku postane toplo pri srcu. Ti tvoji mali in veliki trenutki mi prinesejo nasmeh na usta, me opomnijo na tiste male stvari, ki jih mimogrede spregledam in "povedo" kako malo je treba, da je človek srečen.
Hvala ti. In še veliko veselja pri vaših rožicah in rastlincah :).
Pozdrav,
Ana