Dan se je začel kot zadnje čase - s hranjenjem vedno lačnih pernatih kepic.
A nato sem za spremembo naredila zajtrk tudi zame in Rajeta, saj sem sem rabila gorivo za tek :)
Malce prevelik nakaljen kamut, banana, nakaljeni mandlji, skuta; potem sem se spomnila še na ananas ...
Ko je šlo skozi sokovnik, je nastala dišeča, nasmejana kašica.
Pokazalo se je Sonce!
Pa sva jo z razigranim Dikom mahnila na Jamnik. Zadnjič sem tekla 6. novembra in sicer 7 km Grofije.
To zahtevno pot sem leta nazaj, ko sem trenirala za maraton, opravila ene dvakrat na leto. Mimo petih cerkvic!
Mošnje
Dobrava
Kropa - prva
druga
Potem ni druge - zagrizeš v hrib!
V snežnem metežu žal nisva videla cerkvice na Jamniku, pa drugič.
Mimo rojstne hiše mame Slavke na Mišačah ... 
sem po treh urah in pol pritekla v topel dom, kjer me je Raje pričakal z nasmejanim obrazom, toplim objemom in vročo cvetačno juho s kurkumo.Še bom tekla in se pustila razvajat!!!
2 komentarja:
super, koliko je pa to km?
katere superge pa imate?
meni vse drči in sem si na ta račun enkrat že roko zlomila (takole pozimi :))
Ne vem, koliko km je. V resnici me to nikoli ne zanima. Pri meni štejejo le ure :)
Ta hip imam pa čisto obrabljene, stare Inov8 in moram v ponedeljek kupit nove.
Za drseč sneg in led so pa rešitev čevlji Icebug. V takih razmerah jih imam vedno na nogi in so zanesljivi.
Tekaški pozdravček!
Objavite komentar