Med dežnimi kapljicami

Kdo pravi, da so tu turobni dnevi?
S Pio hodiva na tek v bližnji gozd. Kakšen užitek! Rumeno listje se lesketa na poteh, v lužah pa se zrcali tisto, ki na vejah še vedno kljubuje vetru in dežju.
Le zakaj bi v deževnem dnevu čemerno čepeli doma? Lasje, oblačila in tekaški copati se hitro posušijo, kajne.

Prilagam nekaj svežih slik ...

Včeraj zjutraj ob sedmih

čez dan ...










Danes ...

Poletni dež

Pa smo ga dočakali!!!
Priznam, da se prileže tudi meni, ne le presušeni zemlji. Tole zgodnje vstajanje in prenašanje zalivalk ...
No, če se mi nikamor ni mudilo, je bila ta "rekreacija" užitek, včasih - v naglici pa res le tešenje žeje mojim cvetočim prijateljicam.
Zadnja dva dneva zalivam le tiste, ki so pod streho in teh imam takooo malo!
Ko poslušam poročila o neurjih po Sloveniji, vidim, da imamo srečo, saj nam je bilo zaenkrat prizanešeno.

Pošiljam vam malce včerajšnjega vzdušja, ko sem bila nad dežjem še čisto navdušena.
Danes pa že komaj čakam, da neha, saj moramo jutri posaditi en velik vrt.

Ko je dež včeraj ponehal, sem šla v kontrolo, kako so rožce na najbolj izpostavljenem balkonu preživele močan veter.
Kar v redu, saj sem abutilone privezala.

A padle so tudi žrtve - kleomo je razklalo.