Matejino vabilo

Še enkrat vas opozarjam na poučno kuharsko delavnico, ki se bo zgodila jutri, v torek ob 17. uri. Mateja nas bo sprejela v šoli Antona Janše v Radovljici.
Tema BUČE!!!!
Upam, da se vas bo še nekaj prijavilo. Prosim, povejte naprej.

Doma je najlepše ...

pravi Pia.

Miha to spoznanje še čaka, saj je v Ljubljani preživel le dva tedna.

Nekaj jutranjih fotk ...

Med opoldanskim tekom po Grofiji

Pia se je popoldne na drevesu pridružila vevericam ...

in z orehi nagajala Diku

ter jih metala Mihu na teraso ...

In užžžživala, uživala, saj je bila včeraj na delavnicah Salsa Power Festivala in je šele zjutraj prišla Domov.

No, zvečer pa je bila že spet v svojem novem ljubljanskem domu.

Ne utegnem ...

- odgovarjat na vašo elektronsko pošto,
- pravočasno naredit vseh predračunov,
- napisat obljubljenih člankov, da ne govorim o nedokončani knjigi, ki visi nad mano.
Ne utegnem zajtrkovat, skuhat čaja, naredit soka, popit bazičnih mineralov ...
Vsaj nekaj se je to jesensko sezono spremenilo. Nimam slabe vesti, ker ne utegnem "preštet" otrok. Vsi trije so "na varnem" v Ljubljani.

Žal mi je, da se ne utegnem ozreti naokrog - sedaj, ko je narava najbolj radodarna z barvami. Joj, kako mi je žal, da ta hip sedim za računalnikom, namesto, da bi bila na tekmovanju za najtežjo evropsko bučo v Ludwigsburgu.
ČAS me je povozil ...

Kljub temu, da dneve začenjam še pred svitom!

VAbilo

Le zakaj prelepi jesenski dnevi takoooo bežijo?
Mudi se jim tako kot listju, ki opravlja svojo poslednjo nalogo v tem letu.
Danes ob petih se bomo zbrali vsi, ki se veselimo pomladi - mladih popkov in novega začetka.
Se vidimo ...

10. knjiga

Pa sem naredila prvi korak.
Urednici sem nesla 233 slik, pri besedilu mi pa manjka še kakšna noč dela :)
Neverjetno, kako sta telo in um zmogljiva, če je treba. Kar skladno delujeta in me ubogata, tja do štirih zjutraj ...
V knjigi ne bodo le rožce, ampak tudi "igralci". Največkrat bo v tej vlogi Pia - saj je naša najmlajša moja desna roka. Danes mi je poslala sms: Našla 4 peresno deteljico! Prvo v življenju!
No, upam, da se bo knjige, ki še nima naslova, držala sreča ...

Nedosegljiva ...

Ne zamerite, a dva dni se ne bom oglašala na telefon.
Moram se posvetit knjigi.
Oh, ta rojevanja ... Z vsakim gre težje!

Jutra so pa zjutraj še vedno najlepša, kajne.