Kalčkožerka

Medtem, ko midva z Mihom kalčke lucerne "pijeva", se jih je Pia danes, ko je končno spet prišla malo domov, lotila drugače ...

Mene pa čaka vlaganje marmelade iz jerebik.

Zadnja sobota v oktobru

Čeprav se sliši nenavadno, na zadnjo delovno soboto sem se ukvarjala s svetovanjem na temo - urejanje vrta. No, narisala sem tudi dva zasaditvena načrta za pomladansko sajenje sezonskega cvetja. Očitno bova z Andrejem prihodnji teden, ko se začne praznični december, še vedno na vaših vrtovih.
Plan za popoldne so mi spremenili televizijci, tako da sem morala odpovedati svetovanje.
Najavili so se, da pridejo snemat bonsaje in božične zvezde.

Pojma nisem imela, kaj pričakujejo od mene, tako da sem pripravila več tem.

V kamero sem lahko povedala cele tri stavke :)
Sem pa zeeelo vesela, da sem v hišo prinesla delček prazničnega vzdušja!

Tu je nekaj slik, "okrašenih" z dimom. Nastale so, ko je ata Jaka zunaj zakuril kotel.

Saj veste, zakaj v krožniku pod božično zvezdo stoji voda?
Prejle sem preverila, v prostoru je pri 22-ih stopinjah 20% zračna vlaga. Neugodno za rastlino, ki izvira iz Mehike, kajne.

"Tovarna" kalčkov

Zakaj sem ta teden močno povečala kapaciteto kalilnikov?

Zato, ker iz enega "stolpa" nastane le toliko lucerninega soka!

Pa tudi zato, ker sem se za zajtrk navadila delati kašice iz ajdovih in rženih kalčkov ...

Prav zanima me, če ob povečani sliki lahko ugotovite, kaj vse sem danes zjutraj dodala kalčkom?
Bila je res slastna kombinacija!

Mlekomat

Se še spomnite, kako smo se razveselili nehomogeniziranega mleka, ki se je znašlo na policah trgovin?
Kaj naj rečem ob tem, ko si lahko sedaj ob katerikoli uri v steklenico ali plastenko sami nalijemo sveže mleko?
Čisto sem navdušena - kakoo dobro je to mleko!

Sestra Nataša mi je zadnjič dala mrežasto vrečkico s kefirjevimi zrni. Nalijem mleko, počakam dva dni, pa se zgodi ...
V desni skledi skisano, v levi sveže mleko, pripravljeno na preobrazbo.

Takole je bil obogaten moj današnji zajtrk :)

Prvi tek po Pohorju

Dan sem začela na vrtu v Ljubljani, nadaljevala pa z Andrejem na Izlakah.

Ob štirih sem morala biti na kosilu na Pohorski ulici v Mariboru. V štajersko prestolnico sem se pripeljala ob enih in imela tri ure časa zase.
Poklicala sem Sebi, ki me je prijazno poslala na izhodišče teka.
Sedaj vas, dragi štajerski tekači, razumem, zakaj tako opevate svoje Pohorje.
Tudi jaz sem uživala!!!
Tu je nekaj dokumentacije, saj ne znam povedat, kje so me nesle noge :)

Čez potočke,

"brzice",

mimo čudovitih naravnih skulptur,

po mehkem listju,

čez prekrasne kamne,

ob rožicah

do civilizacije.

Uživala sem ob razgledu na mesto

in prekrasna drevesa,

opazila sem ogromno jelk

pa zanimivih hiš

in hišk :)

Ob Mariborski koči sem spremenila smer teka.

Sedaj je šlo navzdol ...

Ob koncu sem nabrala šopek, ki me bo spominjal na prijeten tek.

Pridem še kdaj :)