Pri Hrabarjevih na Jelovški že šest let opazujem figovo drevo.
Zadnjič nisem mogla verjeti, kako je obložena s figami.
Ko je bila figa mlada, visoka 1 do 1,5 m, sem jo pozimi zaščitila z stebli suhe koruze. To sem storila prvo, drugo in tretje leto.
Spomladi 2004 in 2005 sem delala napako. Mislila sem, da so veje suhe, bile so votle, pa sem jih porezala do tal. Mislila sem, da so pomrznile. Drevo je vsako leto pognalo nove veje in se borilo za rast ter ni imelo časa za pripravo plodov.
Pozimi 2006 sem figo pustila brez vsakršne zaščite.
Bila sem zelo razočarana. Ker ni bilo plodov, sem prebrskala vse možne internet strani in literaturo, ki sem jo dobila ter ugotovila, da sem delala napake pri obrezovanju.
Veje namreč niso pomrznile in tako sem poleti 2006 opazila neke nastavke okoli lista - ja, bile so figice. Seveda so se pozno formirale in niso dosti zrasle in tudi ne dozorele. A prepričala sem se, da se vej fig ne reže, razen kakšno zaradi oblikovanja.
Spomladi 2007 je figa lepo zrasla in bogato nastavila, a veliko plodov je odpadlo, ostali niso dozoreli.
In spomladi 2008 - kaj se dogaja? Moja figa je ponorela in je polna plodov.
Čudež je tu, konec julija in na začetku avgusta smo se sladkali z zelo velikimi čudovitimi sadeži.
Pravljice ni konec - danes sem preverila, na drevesu so fige velike kot oreh, potem so tu figice v velikosti oreha in lešnika ter še čisto mali nastavki pri listu.
Ja, upam, da bo v topli jeseni na sončni Jelovški ulici, dozorela še kakšna figa! Torej, spoštovani. Na zavetne lege bomo v prihodnje sadili tudi FIGE, kajne.
Lepe fotke :D a okusna je tudi? al samo zgleda tako lepo :D ?
OdgovoriIzbriši_________
by Planinec.Si
FIGE CVETONKE IN VENDIMKE
OdgovoriIzbrišiVečina sort fig obrodi dva roda. Redko kateri človek ve, da ima tako prvi kakor drug rod fig tudu svoje ime.
1.) PRVI ROD FIG- CVETONKE
Prvi rod fig se imenujejo cvetonke. Cvetonke zrasejo na enoletnem lesu to je na lanskem lesu. Tukaj v Slovenskih goricah so cvetonke zrele v drugi polovici julija ter v prvi polovici avgusta. Cvetonke so zrele ob žetvi pšenice.
2.) DRUGI ROD FIG - VENDIMKE
Drugi rod fig se imenujejo vendimke. Vendimke zrasejo na mladem lesu to je na toletnem lesu kateri je zrasel v istem letu na katerem so zrasle fige vendimke. Tukaj v Slovenskih goricah so vendimke zrele v septembru in oktobru. Vendimke so nekoliko manjše od cvetonk. So pa vendimke zrele ob trgatvi grozdja.
FIGE V SLOVENSKIH GORICAH
OdgovoriIzbrišiTudi v Slovenskih goricah gojimo fige. Imamo kar več sort, med najpogostejšimi sortami prevladujejo mataloni, rjava turkinja, broggioto nero, bela padovanka, panače, broggioto bianco, pa tudi istrska črnica in belica ter ostale sorte.
Sta pa rjavi matalon in rjava turkinja dve najpogostejši sorti fige v Slovenskih goricah.
1.) RJAVI MATALON je najpogostejša sorta fige v Slovenskih goricah. Sicer v Slovenski Istri uspeva kar 5 različnih sort matalona in sicer zeleni, rumeni, rdeči, rjavi in črni matalon. V Slovenskih goricah je najpogostejši ravno rjavi matolon, sicer so prisotne tudi ostale sorte matalona. Kot sem že omenil je ravno rjavi matalon najpogostejša sorta fige v Slovenskih goricah. Rjavi matalon ima plod cvetonk zelo velik, plodovi so težki v povprečju okrog 130 gramov. Vendimke pa so že nekoliko manjše od cvetonk in tehtajo okoli 100 gramov. Zrel plod rjavega matalona je bolj hruškaste oblike, kožica je bolj rjavkasta, meso pa je rumene ali pa rdeče barve. Tako kot vsi mataloni ima tudi rjavi matalon globoko izrezljane liste. Vršički matalona zmrznejo nekje pri -15 stopinjah Celzija. Je pa rjavi matalon kakor vsi mataloni seveda izrazita italijanska sorta. Cvetonke rjavega matalona se dozorijo v drugi polovici julija ter v prvi polovici avgusta, vendimke pa se dozorijo V septembru in oktobru. Nezrele cvetonke zelo rade popadajo na tla, vendimke pa se rade dozorijo kar pomeni da ta sorta raje raste na drugi rod kakor na prvi.
2.) RJAVA TURKINJA oziroma v angleščini Brown turkey je druga najpogostejša sorta fige v Slovenskih goricah. To sorto so na Balkan zanesli turki, ko so v času od 14. pa vse do začetka 20. stoletja osvajali Balkan zato je ta sorta izrazito turška sorta primerna tudi za sušenje na soncu. Rjavo turkinjo gojim tudi sam doma in imam trenutno doma kar 12 grmov rjave turkinje. Rjava turkinja bolj raste na prvi in manj na drugi rod. Pri tej sorti nezrele cvetonke redkeje popadajo na zemljo in se seveda dozorijo, vendimk je nekoliko manj od cvetonk. Rjava turkinja je po obliki v obliki hruške, se pa cvetonke in vendimke te sorte kar precej razlikujejo. Cvetonke imajo precej dolg vrat, vendimke pa zelo kratek. Plod rjave turkinje ima rdeče rjavo kožico, meso pa je bolj rdeče barve. Plod cvetonke tehta nekje okrog 100 gramov, plod vendimke pa okrog 80 gramov. Cvetonke rjave turkinje se dozorijo v drugi polovici julija ter v prvi polovici avgusta, vendimke pa v septembru in oktobru.Rjava turkinja ima zelo lepo obliko lista, list ni ne globoko izrezljan in ne plitvo izrezljan, kar pomeni da je izrezljan nekje srednje. Vršički sorte rjava turkinja pomrznejo nekje pri -14 stopinj Celzija, v kolikor pa smo potaknjenec rjave turkinje prinesli od tam kjer imajo bolj mrzle zime potem lahko vršiček prenese vse do -20 stopinj Celzija. Sorte rjave turkinje ni v Slovenski Istri, se pa pojavlja recimo v Dalmaciji.
Letošnja precej mrzla zima bo povzročila da letos pri nas v Slovenskih goricah prvega rodu fig najverjetneje ne bo.
Ta figa s plodovi je sorta zeleni matalon, torej ta gorenjska figa je seveda sorta zeleni matalon.
OdgovoriIzbrišiNo v Slovenski Istri raste kar 6 različnih sort matalona in sicer beli, rumeni, zeleni, rdeči, rjavi in črni matalon. Listi vseh matalonov so približno enaki in so vsi globoko izrezljani, plodovi vseh matalonov pa so po velikosti in obliki vsi enaki, razlikujejo se le po barvi kožice in tudi barve mesa.
OdgovoriIzbriši