Ste videli film na Rajetovem blogu?
V teh dneh se počutim takooo močna, da bi premikala gore, a zanimivo, ne počnem nič adrenalinskega. Nisem take sorte!
Ja, kar malo hodim, tečem, smučam ... in uživam v naravi, čeprav je vreme bolj tako tako.
Sicer pa v mislih že snujem članke, kakšnega celo napišem.
No ja, da ne pozabim - Mihi in Pia bosta vesela, ko prideta iz Ljubljane - sem tud malo gospodinja :)
Pred dnevi sem jo mahnila proti Stolu in zaradi pozne ure pristala na Potoški planini ...
V tistem koncu sploh nisem bila osamljena. Kolk sledi živali!
No, sem pa tudi smučala - pod Vajnežem. A najprej sem morala prilezt gor po plazu, s srenači.
Smuči so me zanesle na Potoško planino.
In potem smuka po cesti - vse do avta v Završnici!!!
Pa sem si naslednji dan zaželela še eno alpinistično smuko.
Iz Ljubelja proti Vrtači ...
Dereze, cepin, močne noge in pamet v glavo - pa si kmalu 2181 metrov nad morjem.
Kjer vladata mraaaaz, veter ...
in domujejo planinske kavke.
Sledila je že malce nočna varianta smuke po južni strani Vrtače. O podrobnostih raje ne bi razglabljala. Privoščim pa vam, da to mogočno goro presmučate.
Včeraj sem bila trdno pribita pred računalniški ekran. Ko pa sem ob dveh pogledala sliko iz Kredarice, me je poneslo zdoma. V našem koncu je bilo vreme turobno, drugod po Sloveniji večinoma že jasno.
Tekla sem soncu in luni naproti! Na Begunjščico.
Le kje je moja meja - tokrat sem Roblek iz Drage dosegla v uri in petih minutah.
VAuuu, kakšna luna!
Ja, kaj sem pa hotla. Do sončnega zahoda je bilo še nekaj časa. Pa sva z Dikom gazila navkreber ...
In nato s pomočjo svetle lune in čelne lučke v dolino ...
Drage moje.
Prav zanima me - sem uspela katero v zadnjem letu navdušit za turno smučarijo ali pa za tavanja po hribih kar tako?
Upam!
V teh dneh se počutim takooo močna, da bi premikala gore, a zanimivo, ne počnem nič adrenalinskega. Nisem take sorte!
Ja, kar malo hodim, tečem, smučam ... in uživam v naravi, čeprav je vreme bolj tako tako.
Sicer pa v mislih že snujem članke, kakšnega celo napišem.
No ja, da ne pozabim - Mihi in Pia bosta vesela, ko prideta iz Ljubljane - sem tud malo gospodinja :)
Pred dnevi sem jo mahnila proti Stolu in zaradi pozne ure pristala na Potoški planini ...
V tistem koncu sploh nisem bila osamljena. Kolk sledi živali!
No, sem pa tudi smučala - pod Vajnežem. A najprej sem morala prilezt gor po plazu, s srenači.
Smuči so me zanesle na Potoško planino.
In potem smuka po cesti - vse do avta v Završnici!!!
Pa sem si naslednji dan zaželela še eno alpinistično smuko.
Iz Ljubelja proti Vrtači ...
Dereze, cepin, močne noge in pamet v glavo - pa si kmalu 2181 metrov nad morjem.
Kjer vladata mraaaaz, veter ...
in domujejo planinske kavke.
Sledila je že malce nočna varianta smuke po južni strani Vrtače. O podrobnostih raje ne bi razglabljala. Privoščim pa vam, da to mogočno goro presmučate. 
Včeraj sem bila trdno pribita pred računalniški ekran. Ko pa sem ob dveh pogledala sliko iz Kredarice, me je poneslo zdoma. V našem koncu je bilo vreme turobno, drugod po Sloveniji večinoma že jasno.
Tekla sem soncu in luni naproti! Na Begunjščico.
Le kje je moja meja - tokrat sem Roblek iz Drage dosegla v uri in petih minutah.
VAuuu, kakšna luna!
Ja, kaj sem pa hotla. Do sončnega zahoda je bilo še nekaj časa. Pa sva z Dikom gazila navkreber ...
In nato s pomočjo svetle lune in čelne lučke v dolino ...
Drage moje.Prav zanima me - sem uspela katero v zadnjem letu navdušit za turno smučarijo ali pa za tavanja po hribih kar tako?
Upam!
Ena se že javlja! Tudi mene "po novem" zanese v zgodnjih -temnih- urah od doma v gore. Božiček mi je prinesel dereze in naglavno lučko. In to je to. Zdaj tudi jaz uživam v krasnih jutranjih prizorih. Nočne še nisem naredila, zaradi službe, ampak tudi to še bo. Fantastično!!
OdgovoriIzbrišiLP
Navdušujem se vsakodnevno ,udejanila pa še nisem tavanja kar tako...smučam po bolj obljudenih terenih,in upam,da pride tudi še vse to kar vi počnete sedaj ,kdaj na vrsto....
OdgovoriIzbrišiLP M
Žal smo preveč zaposleni za takšne in podobne pohode, žal....
OdgovoriIzbriši