Prvi poletni dan ...

Sonce je vzšlo najbolj zgodaj v letu.

V nedeljo, na koncu koledarske pomladi me je zeblo, kot že dolgo ne.
Imela sem smele cilje, a pristala sem na Stolu ...

Navkreber mi je bilo sicer še vroče :)
Uživala sem ob pestrosti cvetja!

Na Prižnici pa so se začele zimske razmere ...

Dik je prve zaplate snega izkoristil za smučanje.

Potem pa je neprekinjeno strmel na sosednje pobočje.

Razlog ...

To je bilo lepo - svež sneg!!!

V kočo s psom nisem mogla, tako da tete in strica, ki sta oskrbnika, nisem mogla pozdravit.
Pa sva jo mahnila naprej - v veter in mraz ...

Odpovedala sem se naslednjemu cilju - Vrtači.

Sva jo pa z Dikom rajžnila do vrha Stola.

Sestop je bil nekaj posebnega. Tudi zaradi barve snega.

Tu se dobro vidi modrina, ki je presevala iz spodnjih plasti.

Obožujem modro - tudi na nebu ...

in na cvetnih listih!

Pa še malce oranžne paše za moje oči in trava za Dikov gobček :)

Poletje BO, kajne!!!