Dikova prva zimska Kredarica

Ob pol desetih sem bila čisto presenečena, saj sem komaj našla parkirni prostor. Pred rampo v Zgornji Krmi se je trlo avtomobilov. Presneto, a so šli danes vsi na Kredarico, sem se spraševala.
Nič čudnega, saj je bil enkraten dan.

Gremo gremo skozi ledenico ...

na sonce!

Tokrat so me spet zmotile smeti. Le kdo to počne???

Taki "planinci" bi morali ostati doma, kajne.

Komaj čakam, da bodo planjave pobeljene in se bomo lahko sem gor podali s smučmi.

Razmere so bile res ugodne, na Kredarico sem prisopihala - obuta v Inov8 salonarje :)

Medtem, ko sem obuvala gojzarje, je Dik raziskoval okolico.

Pod budnim nadzorom ...

Potem pa - juhej - ni bilo ravno smučanje, a zaradi zmehčanega snega enkratno doživetje.
Tek navzdol, pri katerem se udira do kolen in čez. Pravi preizkus močnih nog!

Brrr, sledil je mrzlo mrzel zaključek ture.

Za tale "sprehod" sva porabila natanko 5 ur.
In še romantični sceni za srečen konec :)