10:50
Pa sva uspela. Zadnja dneva sta bila za Ruth do sedaj najnapornejša. Predvčerajšnjim 17 ur, včeraj 15 ur, gor, dol, gor, dol...Triglav, Razor, Prisojnik, Jalovec. Gor po najkrajših, napol plezalnih poteh, dol tudi. Ruth ni ravno plezalni tip, jo je dvakrat kar pošteno zvilo. Pritekle so tudi solze. Ampak, moževa beseda ima svojo moč. Ona pa tudi, neverjetno moč. Zmešano s trmo. Neverjetno trmo. Kar je včasih problem, ampak sedaj ne bom o tem.
Včeraj sva se ravno do noči privlekla z Jalovca v Zavetišče pod Špičkom. Nobenega planinca, zato je bilo spanje na skupnih ležiščih mirno in učinkovito. Z dnem sva jo mahnila v Trento. od tam pa jaz domov, Ruth pa skozi dolino Zadnjice do Koče na Prehodavcih, sedaj jo maha naprej po dolini sedmerih jezer proti Koči pri krnskem jezeru, kjer bo prespala. Planirala je še na Krn, a je koča na Krnu, zaradi prenovitve zaprta.
Današnji dež je pač dejstvo, ki pa ji naj nebi izpral volje. Na srečo so vrhovi za njo in nevarnosti za strele so manjše.
Popoldan bom naložil nekaj slik zadnjih dveh dni in Ruthine mokre občutke.
Raje
Pozdravljen doma "stezosledec"Julijskih alp.Lepo, da ni nam našo Ruth varno pripeljal bližje cilju.Čestitke obema ža garaško delo.
OdgovoriIzbrišiHvala!
OdgovoriIzbrišiNi lahko imet take žene... :)