četrtek, 29. julij 2010

Foto zadnjih dni

Še en delček doživetja v slikah. Veliko več bo Ruth dodala, ko bo urejala spomine.
V Tržiču po oskrbo in objem
Stol
Po Karavankah jo je spremljala (ganjala) Nadja
Proti Golici; takele podobe so Ruthina glavna hrana

Ob 3h proti Julijcem
Staničeva koča
Zbiranje pečatov, tale z vrha Triglava, je zbiranje dokazov
S Triglava proti Plamenicam sta naju prali sodra in dež
Skala je bila mokra, spolzzzzka...
Kljub zajlam je strah pred padcem, zdrsom Ruth napolnil z adrenalinom. In nekaj solzami :(
Na koncu pa je bila srečna. Kakopak.
Proti Kriškim podom so k umirjenosti prispevali kozorogi
in čudoviti razgledi.
Brez telefona ne gre niti v gorah. Tokrat pošiljam Mihu sliko z vrha Razorja. Glavni namen pa je, ki se na srečo (in upanje) ni zgodil - klic na pomoč.
Se mava rada!
No tule me je imela malo manj rada, ampak na koncu je priznala, da je uživala. Gor, po suhi skali je lažje.
Sploh, če te med potjo čaka čudo (beri okno) narave.
Do vrha Prisojnika pa v glavnem takole
Na vrhu se imava še kar rada. V ozadju Jalovec, naslednji cilj tega, istega dne.

Z Vršiča proti Jalovcu sva šprintala
Povzpela sva se po ostenju Goličice, kjer je Ruth stiskala skalo, da bi voda pritekla. Smer je res izpostavljena, samo sem in tja kakšna zajla, nekaj zabitih klinov...skratka LUFTNO izpostavljeno.
Pa sva jo. Slikanja med plezanjem zaradi napetosti ni bilo. Pač pa po izhodu. V ozadju vrh Jalovčevega ozebnika.
Potem naju je zagrnila megla. Po sestopu je vidljivost prinesla olajšanje in dokaz, da noč vseeno ne bo nastupila dve uri prezgodaj.
Proti Špički
Zavetišče pod Špičkom. Končno!
Po dobri večerji je nastopila koma!
Današnje jutro pa naju je namesto dežja pozdravilo takole
No, dež je nastal kmalu zatem, ko sem zapustil Ruth. Cel dan jo moči do Koče pri Krnskem jezeru. Sedajle, ob 16:10 je nekje na Bogatinskem sedlu. Pravi, da ji v čevljih dela čof, čof, sicer pa vse štima. Upa, da bo peč v koči vroča, vroča.

1 komentar: