Lansko darilo za praznik

Ja, privoščila sem si ga, in to kar 1., 2. in 3. maja.
Rezultat je bil poldrugi mesec "bolniške"!!! Se ne smem spomnit, kakooo sem trpela.
In vse to zaradi raztresene glave, ko sem se odpravila na StoL brez visokih nogavic.
Bilo je takole ...

Vse cvetoče, žareče, prekipevajoče od energije pomladi :)

Do Prižnice sem šla v nizkih čevljih Icebug,

nato sem nogi vtaknila v gojzarje.

Hoja po sveže zapadlem "babjem pšenu" je bila uživaška!

Na vrhu so me očarali romantični trenutki neokrnjene narave.

Navzdol sem tekla in na veliko zajemala sneg.

Napaka! Staknila sem žulje!!!

Praznični StoL

Že pred budnico se odpravim zdoma.
Tradicionalni pohod na najvišji vrh Karavank želim opravit iz avstrijske strani.
Pred Bodentalom zahaja luna ...

Nič kaj obetajoč pogled iz parkirišča. Sem namreč na smučarski turi :)

Jutranji zajtrk

Po tej poti grem prvič in se zato temu primerno malce izgubljam,

a smer je jasna!

Navzgor!!

Smuči večkrat menjavajo mesto - iz ruzaka na noge, pa spet na rame, na noge ...

Dan je nasmejan, prijazno sončen.

Na vrhu pa vlada ZIMA, mraz in veter.

Kljub rokavicam mi v nekaj minutah pomrzne sredinec.

Neverjetno, kakšne opasti so še vedno na avstrijsko stran. Tale ima razgled ...

Potem snamem pse in se juuuhej poženem po strmini.

Ej, smuka je pomladansko idealna, uživam v plesnem ritmu kratkih zavojev :)

Danes me spet povsem očarajo oblaki ...

Priznam, StoL z naše strani mi je prirasel k srcu, zdi se mi, da tam poznam vsako skalo.
A je kar prav, da sem se podala na vrh tudi iz Avstrije. Sedaj še bolj cenim, kaj imamo ...