Zanimivo, vsa leta sem s predavanji zaključila na začetku aprila,in sicer v Prevaljah na Koroškem, letos pa še vedno brzim iz kraja v kraj. V torek sem bila prvič na Dolu pri Ljubljani, včeraj zvečer že ne vem katerič v Dolenjskih Toplicah.
V okolici Iga sem v preteklih letih spoznala marsikatero vas, danes grem v Vrbljenje, v soboto zjutraj se bomo ponovno srečali v Idriji. Priznam, da ne vem "iz glave", kam se bom še podala v bližnji prihodnosti.
Pripravila sem nekaj včerajšnjih slik. Najdete jih tudi v spletnem albumu.
Prva je nastala, ko sem odprla oči. To je bilo neobičajno pozno, ob pol sedmih - kot posledica hudo poznega prihoda iz predavanja.
Nato sem sklenila, da moram urediti teraso, saj je Pia v nedeljo dejala, kako je "žalostna".
A najprej sem se podala v rastlinjak - med nasmejane gospe ...
To bo morali videti - gospodje znajo biti takooo potrpežljivi!!!
Tudi mlade mamice skrbijo za lepo urejena domovanja.
Mi pa še kar sadimo!
Pozno popoldne sem se končno lotila urejanja terase.
Vem, da bo Pia vesela - tudi ona ima rada dehteče čebulnice ...
Nastala je tudi tale manj "lepa" slika.
Okuženi smrdljivi brin, ki je vmesni gostitelj hruševe rje, bomo ob prvi priliki izkopali, čeprav nimamo bližnjih sosedov, ki bi gojili hruške.
Ob petih sem se odpravila proti Dolenjski ...
In ob sedmih začela druženje z navdušenimi Topličani.
6 komentarjev:
Super lepo! Itak so vse rožice čudovite; še posebno, pravo rajsko
vzdušje pa pričarajo zasajena korita ( tudi včerajšnje fotke ):
sončno oranžne kombinacije, zasanjane rožnate, pa angleške košare s tropskim pridihom, sploh pa mogočne kokotere. Tega ne vidiš v nobeni vrtnariji na Primorski. A ste vi, bloogerji, kje drugod to zasledili?
Ja, pa bonsaji - lepo:) to je področje za nežne duše.
Kako zapisati nekaj, kar ti narekuje srce?
Vaša predavanja so tako zanimiva, človek bi kar poslušal in poslušal, praktični nasveti, izkušnje, to nekaj velja. In ta preprosta, tudi laiku razumljiva beseda in knjige, ki kratijo nočni spanec, prežete z eno samo ljubeznijo do vsega, kar Vas obdaja. In ta velika ljubezen do rož, cvetja, ki jo čutiš tudi takrat, ko opazuješ, neguješ, ogovarjaš rožice. Kot da bi del Podgornik- Reševe ljubezni prinesel domov in rastlinice bodo vesele in lepe, če bomo ljubezen gojili dalje. Neverjetno koliko ti lahko da obisk vtnarije v Podvinu, ko začutiš povezanost vseh z vsemi. Da, to je to, kar Vas dela drugačne od običajne trgovine s cvetjem.
Moje izklušnje so prelepe: tako z branjem knjig, bloga, kot z obiskom predavanj, vrtnarije...
Naj vam življenje nudi moči in energije, ljubezni imate dovolj, zase, za vaše "rožce" za nas, ki vas spremljamo in živimo z vami.
Srečno na vsakem koraku vam želim!
Dragi moji!
Hvala hvala ...
Ne gre mi v glavo - tako dolgo se že trudim z blogom, a prejmem takooo malo komentarjev. Verjemita, ob vajinih sem v hipu pozabila vse dneve, ko sem jih pričakovala.
Nočno jutranji pozdrav!
S prijateljico sva redni obiskovalki vašega bloga,tudi večkrat dnevno....še posebej kadar rabiš vzpodbudo v obliki sončne energije,ki posveti,ko odpreš vašo internetno stran...vendar se z besedami ne da opisati občutkov,zato jih nosiva v sebi in jih posredujeva v taki obliki naprej svojim najbližjim,prijateljem,sodelavcem...
Veliko nas je,ki nas navdušujete s svojim pisanjem,vendar besed ne obelodanimo,da bi dobili to povratno informacijo
LEP SONČEN DAN IN VSE DNI V TEDNU..
Jacqueline,Mira
V bistvu sem se na sončke iz Podvina (spet)spomnila, ko je bila knjiga Cvetoče razkošje kot "must have" nakup. Skok na P.-Reševo iternetno stran mi je odprl nova obzorja, sploh se še nisem dokopala do konca, sem še nekje v decembru :-)) Vnosov je toliko in so tako poučni, da je škoda kar letet mimo.
Na predavanju nas je bilo kar precej, ki prebiramo blog in zdelo se mi je škoda, da ne bi pohvalila še tukaj, kje si spočijem oko in dušo. Se pa strinjam s predhodnico, da je včasih težko napisati odgovor na vnos, ki se dotakne srca.
Nekje na Rajetovi strani sem prebrala tisto o zaprti vrtnariji ob nedeljah, komentar bi pokvaril ves smisel oz nesmisel nekega brezveznega okrcanja.
In nenazadnje: s puncami se pogovarjamo tudi o "'šici" in mami Slavki. Btw, hvala ji, ker mi te dni enostavno ni hotela prodati rožic, za katere je sedaj na prostem še popolnoma prehladno. To je velika marketinška poteza! Saj smo govorili na predavanju o trenutni (pre)zgodnji ponudbi v super trgovinah... In ko jo poprosim potem, ko začneva rožice zlagat že pred prednji sedež :-)), katero rožico bi še res morala imeti, malo pomisli in teče po eno, hm, pozabila sem ime, je za na sonce, podobna je gerberi. Hvala, res!
Se še beremo!
Lep in s soncem obsijan dan!
Gospa Darinka ! ja mama Slavka je "srce " vrtnarije, Ruth pa "duša"
Lepo, da Slovenke po zaslugi Ruth sedaj še bolj uživamo ob rožicah. Hvaležne smo ji, da iz tujine nosi v domovino novitete in nas ući kako saditi.
Marjana
Objavite komentar