Saj veste, kaj me športniki zadnja dva meseca niste smeli vprašati ...
Moj odgovor poznate - tecite namesto mene, jaz tek vizualiziram.
No, kooončno spet tečem, zadnje tri dni, in sicer po enem mesecu popolne abstinence (torej nisem športna odvisnica, haaa). Nazadnje sem se zapodila po asfaltu 3. aprila. Z Dikom sva šla na Vršič, pa je blo tko fajn, da sva se spustila kar do Trente, ker je blo vse bolj fajn, sva jo mahnila še do Bovca - kar iz Kranjske gore nanese 42 kilometrov.
In ... potem jih je bilo treba naredit še 42 v obratno smer!!
Uf, tisto nedeljo je termometer kazal 30 stopinj.
Uf, tisto nedeljo je termometer kazal 30 stopinj.
7 komentarjev:
Ubogi Dik :-) :-) :-)
Ooo, Diku ni bilo hudo, saj se je šel ene petkrat kopat v Sočo.
Jaz sem bolj gagala ...
Mater, stopala maš pa velika! Si jih tako speštala?
Krasna si, Soča, bistra hči planin ...
(ne morem, da ne bi pomislila, ko vidim to barvo vode).
Zame so slike in tale post fantastični!
Lahko tebi, ko te je Dik vlekel :-)
Pogumno in herojsko dejanje! Tudi če "crknemo", samo da smo "glavni" in da imamo o čem pisati!Vredno kakšne medalje! Še bolj pa psihiatra!
Objavite komentar