Prijeten poletni večer

Ker sva z Rajetom sama, nič ne kuhava, a se kdaj pa kdaj prileže, da se zgodi tudi to.
Imela sva obiske. In ni lepšega, kot preživeti topel večer na terasi.
V dobri družbi, izvrstni hrani in prijetni muziki, pod milim nebom ...

Rdeč fižol z meto in patišoni ter "kitajko"

Hladna bučna juha

Izvrsten zobatec po toskansko

Raje je poskrbel za večerjo, jaz pa za sokce in sladoled.

Najprej divje zelen iz kumare in koprca,

nato osvežujoč sadni iz pomaranče, rdeče grenivke in citronke - z dodatkom pražene konoplje.

Pred slovesom še sladoled iz banane, jagode in kokosa.
Z obljubo, da se kmalu spet srečamo :)

Mateja vabi ...

Danes ob 17:30 v center HORTUS VITAE v Ljubljani!
Preberite, kaj se bo tam dogajalo ...

Sam svoj sladoledar

Uf, kakooo bi se sedajle zjutraj, po naporni delovni noči, prilegel sladoled :)
A kaj, ko name čaka toliko žejnih rožic.
V nedeljo sem v Odprti kuhinji prebrala članek z naslovom Sam svoj sladoledar. V njem nisem zasledila recepta za pripravo sladoleda v sokovniku.
Gre pa takole ...

Potrebujem sadje,

ki ga zamrznem.

Stepem smetano.

Zamrznjene banane in izbrano sadje, tokrat višnje, spustim skozi sokovnik.

Primešam stepeno smetano (ali skuto)

in še enkrat "posočim".

Nastane enkraten kremast sladoled!!!

Zadnjič sem naredila jagodno-bananino-kokosovo mešanico.

Vsi so se strinjali, da je veeeliko boljši kot kupljen!

Torej - iz polžastega sokovnika ne priteče le sok, ampak prileze tudi izvrsten sladoled.

Poletni večer v Kranjski gori

Verjetno ste opazili, da tam pod vršači nastaja ena čudovita hiša. Moja naloga je bila, da ji okrasim vhod.
Tja sem prišla sama, s kopico rastlin. In takoj sem dobila pomočnike :)
Take natančne, ki so sadili z vaservago

in se znali ob delu pošteno pohecat.

S kolesom na smučanje!

Ženske, ki pridno trenirate, ste me vzpodbudile, da se tudi jaz malce razmigam.
Na kolesu sem nazadnje sedela 8. marca, lanskega leta, v Španiji. Prav škoda se dela, da moj dragi, dragoceni karbonc brez dela stoji v garaži. Očitno res nisem rojena za na kolo.
A kljub temu, ko se odločim, kar vztrajno vrtim pedala. Ne rečem, bila je muka, od Podvina do Jezerskega se v tej pasji vročini kar vleče - in kot nalašč, sploh nisem pomislila, da bi bilo dobro imeti s sabo kakšno hrano. Pa sem šla spet na energijo sonca :)
Tu je nekaj dokumentacije s poti ...

Ko sem nekje v gozdu nad Jezerskim parkirala kolo, sem videla čisto megleno, a rdeče!
Jasa, polna slastnih jagod, mi je "rešila življenje".

Nato pa skok v druge čevlje, majico in hlače ter v razbeljen hrib do ledenika :)

Spet privid?!
Krtine na snegu ...

Tale je bila čiiisto sveža!

Potem čez valove proti vrhu ...

Uf, sonce pribija!

Treba je pazit na vsak korak, saj je na snegu polno živali.

V daljavi pa žarijo rumeni makci :)

Moj višinski cilj je bilo priti do vode.

Nujno sem jo potrebovala, saj je bila vreča prazna.

Potem pa res tisto, po kar sem prilezla tako visoko!

Juuuhej!!!!!!!

Ja, sem pozabila povedat, smučala sem brez majice, se je morala posušit na skali :)

Potem pa med rožicami in ob zahajajočem soncu v dolino.

Ej, noro noro, bo treba kmalu ponovit!!!