Danes sem imela trden namen pospraviti pisarno. A ko sem na internetu videla sončno sliko iz Kredarice, sem vedela, da me bo odneslo v višave. Ker povsod grozijo plazovi, sem se odpravila na smučišče. A ne na Krvavec. Mahnila sem jo po Žagarjevem grabnu do Vogla in po dobrih treh urah snela "pse" pod vetrovno Šijo.
Smuka je bila sanjska - dobesedno. Tega občutka se drugače opisat ne da. Bilo je ravno prav pršiča na skorjasti podlagi.
Naredila sem osnovno napako - doma sem pozabila rokavice. A preživela!
Na poti v Bohinj je posijalo sonce ...
Nad jezerom pa oblak
Kmalu sem bila nad meglo
Julijci so se kopali v soncu.
Na ostalih straneh neba se je modrina sramežljivo skrivala ...
Danes sem na snegu opazovala čisto druge živeli kot včeraj.
Sneg je plazel - glasno in tudi čisto neopazno.
Uf, kako mi je bilo vroče! Tale turna smuka je naporna reč. A pogledi poplačajo ves napor ...
Ooo, kje je ta Šija ...
Danes me je prevzelo, koliko "sort" neba obstaja. Toliko različnih tonov in s tem tudi vzdušij.
In končno - na Orlovem robu.
1800 metrov visoko me ni pripeljal tale sedež,
Razmere so se bliskovito spreminjale.
In ... kot privid ... sonce nad Šijo
Me je zeblo v trde prste? Kje pa :)
Še nekaj fotk iz spusta
Pešci pozor - gloooboke luže!!!
Doma me je pričakala večerja. Raje je solato pospremil z besedami - "zmešana" za zmešano ženo!
Če le uspete - izkoristite jutrišnji dan za turo na Vogel. Pojdite čimprej na pot, pršiča bo z ratrakiranjem vsako uro manj.
V soboto začne obratovati vzpenjača in ostale naprave. Takrat turni smučarji tam nimamo več kaj iskat. Umaknili sem bomo na svoja neskončna prostransva.
Ja, bila sem še ob pravem času na pravem mestu. In bilo je lepo!
Ni komentarjev:
Objavite komentar