V knjigi Cvetoče zasaditve sem namreč na strani 49 objavila krasno sliko zvezdastega slaka, ki prerašča žleb.
No, letos imamo pri nas pooolno sadik. Končno :)
Takole je cvetel lansko poletje!
Še malce informacij o tej čudoviti vzpenjavki - iz knjige Sto sezonskih rastlin ...
Zvezdasti slak
Quamoclit sp.
V rodu je 12 vrst, v glavnem enoletnih, vzpenjavk. Ker izvirajo iz tropskih predelov, so zahtevnejše glede toplote. Tudi pri imenih se pogosto zatakne, saj naletimo na številne sinonime.
Krpati zvezdasti slak v literaturi najdemo pod temi imeni: Quamoclit lobata, Quamoclit mina, Mina lobata, Ipomoea lobata, Ipomoea versicolor. V Mehiki je to trajnica, ki zraste v višino 5 m. V okrasne namene ga gojimo kot enoletnico. Izredno zanimivo je opazovati razvoj cvetov, ki se odpirajo v velikih grozdih. Popki so rdeči, prav tako cvetovi. Kasneje postanejo oranžni in rumeni, preden odpadejo, pa čisto pobledijo.
Slak posejemo aprila, v lonček položimo tri do pet semen. Pernatolistni zvezdasti slak se pri nižjih temperatura razvija zelo počasi. Sadike presadimo na prosto šele konec maja, ko se dovolj ogreje.
Mesto sajenja
Zvezdasti slak sadimo le na sončna in zavetna rastišča. Lahko ga gojimo v gredici kot tudi v koritih z vodno rezervo in v loncih. Odlično prekrije tudi vsako ponujeno ogrodje – na okrasnem in zelenjavnem vrtu, na terasi in balkonu.
Oskrba
Sprva zalivamo le malo, vzpenjavka nas ne bo razočarala, če bomo v poletnem času skrbeli za redno zalivanje in dognojevanje.
Rastline so zdrave, bolezni in škodljivci jih ne napadajo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar