Želja po hribih je bila huda, žulji še niso boleli, imela sem nekaj ur časa ...
Potegnilo me je na Roblek.
Naslednji dan sem se s smučmi podala na StoL ...
Raje pa peški z Dikom pod hribi ...
Sem se kar držala na smeh ...
... dokler se ni bilo treba preobut v smučarske čevlje.
A sem stisnila zobe.
Prišla do vrha in nato odsmučala do Prižnice.
Takrat nisem slutila, da hribovskih motivov tako dooolgo ne bom deležna ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar