Majska smuka

Pa sem si jo privoščila!

Ker si zaželim kombinacije s sončnim vzhodom, vstanem ob pol dveh. Sredi noči pripravim zajtrk in malico, kar seveda traja. Tako šele malo pred tretjo v Spodnji Krmi zakorakam v hladno, vetrovno noč. Na nebu mežikajo zvezde.
Na Kredarico sem šla vedno le na zimske ture, zato mi je pot, sedaj, ko je kopna, čiiisto drugačna. Enkrat se, tam nad Malim poljem celo izgubim :)
A najdem poljane lesketajoče plahtice. Kot nalašč za jutranje umivanje.

Na nebu žari le še Danica, na vzhodu je zametek novega dneva.

Če se vprašate, zakaj tako zgodaj rinem v hribe - sledi odgovor ...

Globoko se priklonim soncu in uživam!

Sama tam gori ...

vse dokler se ne prikažejo prvi planinci.

Na Kredarici me pričaka veeeeliko snega, veter in mraz.

Na mojo srečo, saj je sneg poledenel, da škripa pod smučmi.

Juhej, juhej :)

Moj podpis na Kalvariji :)

Snežni zameti me spominjajo na sipine v puščavi.

Prismučam kar nizko. Ker je tako fajn, še enkrat oprtam smuči in zagrizem v breg.

Vreme se spreminja,

sneg se že na Kredarici spremeni v težko smučljiv gnilec.

Ko dam smuči na rame, se predira do riti ...

a nič zato!

Kmalu ostanejo le še bele zaplate, očara me prebujanje narave :)

Naredim še kratek postanek v Radovni, ležim med rožicami ...

in se zavedam sreče, da živimo na tako lepem končku sveta!