Vse do septembra, ko se bo začela nova sezona.
Lani oktobra sem začela hodit v hribe in vem - poleti bom izkoristila vsak trenutek za skok nad gozdno mejo.
Včeraj sem se na ogled vrta v Krnici nad Gorjami odpeljala kar s kolesom. Danes mi je bilo zalivanje delno prihranjeno, saj dež še vedno "skrbi" za rože, ki so na prostem. Pod streho jih imamo malo, zato sem bila hitro gotova.
Z Mihom sva morala na Dovje in v Kranjsko goro peljati kupljena drevesa in grmovnice, zato sva jo mahnila na turno smuko kar v tisti konec.Avto sva parkirala pred tretjim ovinkom ceste, ki pelje na Vršič ...
Malce ogrevanja!
Skupinska fotka v bojni opravi ...Ko jo gledam, ne morem verjeti, kako se je naš Miha, ki je bil med vrstniki vedno izstopajoče najmanjši, potegnil! Sedaj sem "tamala" spet jaz.
Pa sva šla. Čez Pišnico ...
po pašnikih Krnice, v gozd, med rožcami ... snegu naproti!
Bilo je temačno, a sva uživala!Le fotke niso kičasto lepe.
Končno na snegu!
Nisva se mogla nagledat sveže zelene barve brstečih bukev in macesnov.
Za trenutek naju je celo obiskalo sonce ...
Joj, le kaj sva mislila, da nisva opazila, po kakšnem terenu laziva!
Voda je snežišče hudo spodjedla!
In sva jo ubrala po poti ...
Kar naenkrat so se dvatisočaki začeli zapirati.
Midva pa sva bila vse bolj navdušena nad razmerami za smučanje!
V steni Križa je Miha čakal pozdrav - narava je okorno, verjetno z levo roko, napisala njegovo ime ...
Vauuu, kako je postalo ČRNO!
Skrajni čas, da sva prilezla pod steno ter se spustila v dolino ...
In nato - na mojo veliko žalost so se aparatu spraznile baterije.Nepozabne prizore, ki sva jih zatem doživela med smučanjem bova za vedno ohranila v srcih, kajne Miha!
Še ena fotka. Danes sem bila na snegu, pred tednom dni pa na domači plaži ...
Jan je kupil veliko prostora za slike, zato so originali lahko spet naloženi v spletni album.
Ni komentarjev:
Objavite komentar