Luna je visoko na nebu, na ekranu piše 2:52.
Štiri ure sem delala blog, pa sem po nesreči vse zbrisala.
Ne, slik ne bom znova nalagala. Besedila ne morem še enkrat pisat. Moram malo spat.
Pa takooo sem se potrudila. Smrk.
Le to. Takole je bilo v soboto (poglejte v spletni album).
Šla sem po trasi triatlona - iz Bohinja s kolesom na Pokljuko in nato do Vodnikove.
In v nedeljo, ko smo šli s Pio in Dikom pozdravit zadnje sončne žarke.
Želim vam uspešen teden - naj vam vse dobro gre!
1 komentar:
Ja Ruth, saj to so žive slike! Ko sta diaprojekciji končali, sem se zbudila iz resnične pravljice. Ljudje, a vidite kolk časa porabi Ruth, da mi uživamo mekaj minut.
Bravo!
Objavite komentar