sreda, 24. december 2008

Predpraznični StoL

Raje me je decembra razveselil s številnimi uporabnimi darili. Včeraj sem dobila hlače za turno smuko, pred dnevi srenače in palice. Jasno, takoj sem morala vse skupaj preizkusit - kje drugje kot na Stolu, ki takoo vabi ob pogledu skozi okno.
Ne morem verjet. Prva sem pustila svoj smučarski podpis na prostranem snežišču. Na vrh so se s smučmi povzpeli le iz avstrijske strani.
Tu so slike v albumu!


Ker nimam terenskega avta, moram pozimi pohod na najvišji vrh Karavank začeti v Završnici.

45 minut, pa sem bila po ta strmi poti pri Vodnikovem domu

Vreme - nič kaj vzpodbudno, a če je želja velika ...

No, pa me je le obsijalo sonce.

Splazena pomočja so za mene, solohribolazko, vedno dobro opozorilo.

Po dveh urah in pol so smuči iz ruzaka romale na moje noge.

Namontirala sem "pse" in srenače ter se zapodila v strmino.

Pred mano je bil na gori le eden. NA sliki je le "pikica", a za sabo je pustil globoke sledi, ki so mi kazale pot do vrha.

Dejal je: "Lepo vreme si zamudila, kje si pa hodila?"
Ja, ob osmih sem imela še svetovanje za pomladansko saditev rožic.

Ko se je "smučišče" zožilo in postavilo preveč pokonci, so smuči iz nog romale v roke.

Ojoj, nebo je postajalo vse bolj črno črno ...

A kot bi prišel Nekdo in s kuhinjsko krpo začel brisat oblake iz neba ...

Posijalo je SONCE!

Po PETIH urah na vrhu!!!

In darilo - iz koprene ovčkastih oblačkov, ki so pokrivali dolino, se je zalesketalo Blejsko jezero.

Moja družba na višini 2236 metrov

Ko sem se naužila razgleda, se je začela akcija. Oblekla sem se, spila čaj, pojedla banano, snela "pse" iz smuči in ...

se pognala v dolino!

Oooo, kakšne sanjske razmere za smuko :)

Nameravala sem smučat le do Prižnice,

a na moje presenečenje tudi nižje ni bilo slabo.

Pri tem splazenem pobočju so smuči končno romale na moj hrbet.

Na nebu večerna predstava ...

pod nogami pa muka od muke - podobno kot pri vzponu, tudi pri spustu - nikoli nisem vedela, kdaj se bom s težkim tovorom pogreznila do riti.

Na uri je dokaz, da sem tokrat "delala" na polno.
Vseh sedem ur. Bilo je res nepozabno doživetje!!!

Tokrat za spremembo nekaj več filmske dokumentacije ...

2 komentarja:

Anonimni pravi ...

Eni ste pokurili 2000 kcal, eni smo jih pa naložili v želodec, hi, hi, hi.ampak je blo dobro !in ni mi žal, pa dobra družba paše.
Ruth,kaj ste vedno tako samotarski?Mislim, vsak dan takole v samoti in tišini, brez soljudi?
Lepo praznujte, Mia

Anonimni pravi ...

Ooo, brez skrbi, zvečer sem vse nadoknadila - v družbi mojih treh. Raje je poskrbel za odlično večerjo, s Pio sva okrasili jelko, Miha je praznično pogrnil mizo ...
Mia, lepo praznujte tudi vi!