sreda, 10. december 2008

Moja prva turna smuka iz Kredarice

Torkovo skupno turo sva z Rajetom načrtovala že nekaj časa. A njegove turne čevlje si je tik pred zdajci sposodil Miha. No, pa sem šla spet sama. Na Kredarico!
Cesto iz Martuljka proti Radovni so navsezgodaj posipali s peskom.

Avto sem - po neuspešnem poskusu vožnje po zasneženem kolovozu - pustila v Kurji vasi, namontirala smuči in se v tekaškem koraku podala v doooolgo dolino Krme.
Ob pol osmih so se vrhovi gora obarvali rožnato. Tako je postajalo tudi moje razpoloženje ...

Kakšna idila

A mraaazzzzz!!! Grel me je pogled na ožarjene vršace.

Sonca sem se takooo razveselila, da sem fotografirala, kdaj me je obsijalo. Po treh urah in 40 minutah vzpona ...

Pokrajina je v trenutku postala povsem drugačna!

Prijazna

Svetleča

Romantična

Sonce je zakurilo.

Zavihala sem hlače, rokave ...

In se takole smejala v svojo senco.

Ob pol enih je začelo pihljati. Kakšen čudovit zvok, ko nežno nosi snežne kristale.

Vesel pogled na prostrana snežišča ...

in zaskrbljen na ožuljene noge.
K sreči sem imela s sabo fjaštre :)

Žeja žeja - kako hitro sem spila liter pijače.

Ob enih pa se je začela veselica!

Vrtela sem se v plesu sunkov vetra, objeta z ledenimi kristali ...

Ko sem dihala vzravnana ...

in sklonjena, ko je hitrost plesa postala silovita.

Table so mi kazale pot,

sledi mojih treh predhodnikov so se le redko videle.

Slike žal ne pokažejo vzdušja!

Malce pred drugo uro se mi je zazdelo, da imam privide. Je tole res vetrnica?

JA, pred mano JE Kredarica ...

In prebivalca naše najvišje postojanke - Zvone in Andrej!

Hvala vama za toplo zavetje, fen za lase, kremo za obraz in topel čaj. Ter seveda za prijetno kramljanje! Res sem neizkušena turna smučarka - na Kredarico sem prišla le s sončnimi očali. Niti na misel mi ni bilo, da bom potrebovala smučarska. In prijazno sta mi jih posodila!
Ja, kmalu jih prinesem nazaj.

Malce pred tretjo sem se spustila v dolino.
In dve uri UŽIVALA!!!

Že ko sem šla dopoldne mimo pastirskega stanu, sem opazila sledi ...

in potem opazovala gamsa med večerjo.

Na nebu pa predstava "ovčk" ...

Še večerni pogled proti Karavankam ...

in obljubljena slika od fantov iz Kredarice, ki me je zvečer čakala doma na računalniku.

Vas zanima, kako se pleše, ko si objet z vetrom in obdan s snežnimi kristalčki?
Poglejte :)

5 komentarjev:

ema pravi ...

prov huda ste.....

Anonimni pravi ...

KUL (kratek in jedernat komentar!)

Anonimni pravi ...

Noro mamca :) Jest sm pa speeet stacionirana v sivi Ljubljani..juhej! Pa sej veš - ne pretiravat!
Huggg
Pia

tamara pravi ...

Eni si pač upajo!
lp

Unknown pravi ...

FACASTA Ruth :))......

lp Mira