Morda se zdi, da pijem le sokove, a zdaleč od tega. Nora sem na zeleni čaj. In kooončno - iz klasičnega jasmina sem letos prešla na kvalitetnejše čaje. Pri pripravi napitka kontroliram temperaturo in povem vam - ti časi so res za pocrkljat!
Sicer pa porabim veeeliko najcenejšega zelenega Jasmina in črnega Earl Greya - za fermentacijo s kombučo.
Čaji ostajajo stalnica, vrst ne menjam prav pogosto, v resnici pa dvakrat ne znam naredit enakega soka.
Prilagajam se tudi letnim časom. Tole je na primer jesenski sok ...
zimski klorofilni
in današnji.
V soboto sem na gorskem maratonu po naključju naredila nekaj povsem novega - v steklenici mi je ostalo ene dva centimetra soka in sem vsebino dopolnila s kombučo. Imela sem jo namreč v manj priročni steklenici. Okus mi je bil strašno všeč, pa vse tiste hude klance sem tudi zmogla :)
Prejle sem posočila rdečo peso (celo rastlino z listi vred), pomarančo, jabolko in limono ter dodala kombučo. Nastala je super pijača za delo, ki me je čakalo na zelenjavnem vrtu!
2 komentarja:
Ooo, super ideja tale sadno-zelenjavni napitek s kombučo!
Pri nas se tudi redno kuhajo zeleni čaji, ampak jaz jih ne smem več piti - me tako želodec peče po njih :( A ni čudno, najbolj blaga zadeva, kar jih je ...
Objavite komentar