V višave pred službo

Po dolgem času sem si lahko organizirala nekoliko kasnejši začetek delovnega dne. 

Tako sem vstala ob enih, skuhala čaj, na smuči prilepila pse in povedala srečnemu pasjemu prijatelju, da greva. V noč ...

  

Sončni vzhod so zakrili oblaki, a nič zato, koliko lepih je že bilo in koliko jih šele bo.

 Z Dikijem sva lezla na Križ ...

V zimskem mrazu so naju na vrhu pozdravili sončni žarki, a kljub temu se mi je med zajtrkom pošteno zanohtalo.

Kakšni razgledi in midva srečkota v višavah!!!

Služba kliče, sem morala odsmučat v dolino ...

Ej, noro kakšne idealne razmere.

Obožujem poledenela pobočja, Dik pa je užival v ruzaku.

Ko sva zapustila strmine, jo je kuža spet mahnil po svoje.

Do kam lahko smučamo?

Vse do rožic in mladega zelenja, častna!

Malo čez devet sem bila doma. Res se splača podati na pot sredi noči.